[SlovLit] Simpozij Popularni žanri v slovenski književnosti -- Novo v Zori

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
Sre Okt 13 19:27:35 CEST 2010


From: "Katja Mihurko" <katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si>
Sent: Wednesday, October 13, 2010 5:29 PM
Subject: Vabilo k prijavi referatov na simpozij Popularni žanri v slovenski književnosti

Univerza v Novi Gorici, Mestna knjižnica Idrija in Gimnazija Jurija Vege
vabijo k prijavi  referatov na znanstveni simpozij posvečen spominu na
Damirja Feigla Popularni žanri v slovenski književnosti, Idrija, 3. marca 2011.

Simpozijske teme in izhodišča

Proces dihotomizacije na >visoko< in >nizko< književnost, na literarna
besedila za množice in izbrance, na popularna, trivialna in hermetična dela,
je zaznamoval, kakor številne druge, tudi slovensko književnost.

Z razvojem in vzponom slovenske proze v 19. stoletju so ob besedilih, v
katerih so avtorji sledili konceptu izobraženske literature, nastajali tudi
teksti, ki so nagovarjali oziroma kratkočasili preprostega bralca: ljudske
knjige in poučna poljudna besedila. Med žanri so vzniknili najdenska,
družinska, divjezahodna, roparska, pomorska ali piratska, zgodovinska in
vaška povest ter zametki kriminalke. Med mlajše pustolovske žanre sodi
znanstvena fantastika. Bralke, a tudi bralci so že v 19. stoletju radi
posegali po ljubezenskih romanih in povestih, ki so svojo priljubljenost
ohranili vse do danes. Žanrska raznolikost popularne književnosti se je
obogatila z razmahom pripovedne proze v 20. stoletju, ko se je vse bolj
izoblikoval tudi kritični in znanstveni pogled na tovrstno literaturo, ki jo
je slovenska literarna veda najpogosteje označila kot trivialno (Hladnik,
Trivialna literatura, 1983) ali lahko (Lah, Mali pregled lahke književnosti,
1997) književnost. S spremenjeno vlogo slovenske literature, ko je slednja
postala predvsem proizvodno-porabna institucija (Janko Kos, Stari in novi
modeli literarne zgodovine), je žanrska literatura postala zanimiva za
kritike in s postmoderno izmuzljivostjo opredelitve meje med umetniško ter
trivialno literaturo ohranila zanimanje pri širšem bralnem občinstvu tudi v
dobi množičnih medijev, saj avtorji in avtorice v tradicionalno trivialne
žanre vključuje pripovedne postopke, ki dajejo literarnemu besedilu nove
razsežnosti. V zadnjih desetletjih dvajsetega in v prvem desetletju 21.
stoletja popularni žanri dobivajo nove opredelitve, ki posledično
spreminjajo tudi enoznačnost pojma trivialna književnost in njenega
vrednotenja oziroma pozicioniranja med >dobro< in >slabo< literaturo.
Ločnica med literaturo kot delom množične kulture in  tisto, v kateri uživa
le bralna elita, je vse manj jasna in vse težje določljiva, zato se zdi, da
je potrebno o teh temah vzpostaviti dialog in diskusijo, ki se lahko odvije
le v žlahtni simpozijski formi. Na znanstvenem srečanju, ki bo posvečenemu
enemu izmed najpomembnejših predstavnikov popularnega žanra znanstvene
fantastike, so zaželeni prispevki na naslednje teme:

- pisatelj Damir Feigel in njegov literarni opus (žanr znanstvene fantastike, humoreske);
- novi teoretični in kritični pogledi na pojme trivialna književnost, lahka književnost, popularni žanri;
- procesi kanonizacije in njihov vpliv na opredelitve popularnih žanrov;
- literarnozgodovinska percepcija posameznih popularnih žanrov v slovenski književnosti;
- mesto popularnih žanrov v slovenskih avtorskih poetikah;
- vpliv literarnih elit na recepcijo popularnih žanrov;
- pozabljeni ali doslej neznani prispevki h kritični in teoretični refleksiji o popularnih žanrih in trivialni književnosti na Slovenskem;
- medbesedilno navezovanje umetniške literature na trivialne žanre,
- recepcija tujih avtorjev popularnih žanrov na Slovenskem,
- vloga bralca in bralne kompetence v procesu recepcije popularnih žanrov;
- vpliv sodobnih medijev na razvoj popularnih žanrov na Slovenskem;
- trivialno in popularni žanri v mladinski književnosti;
- vloga literarnega trga in založnikov pri popularizaciji določenih žanrov;
- vpliv prevodov popularnih žanrov na prisotnost/odsotnost določenega žanra v slovenski književnosti; 
- refleksija o stereotipnih delitvah na >ženske< in >moške< žanre, družbeni spol kot dejavnik v procesu recepcije popularnih žanrov.
 
Uvodno vabljeno predavanje: red. prof. dr. Miran Hladnik (Filozofska fakulteta, 
Univerza v Ljubljani): Imena popularnosti. Rok za oddajo kratke predstavitve teme 
referata (do 15 vrstic) je 15. 11. 2010. Predstavitve pošljite na naslov 
tanja.badalic na gmail.com. Programski odbor bo avtorje in avtorice predstavitev 
tem obvestil o vključitvi v program simpozija do 30.11. 2010.

Programski odbor simpozija: doc. dr. Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko, 
Univerza v Novi Gorici), doc. dr. Barbara Pregelj (Fakulteta za humanistiko, Univerza v 
Novi Gorici), red. prof. dr. Silvija Borovnik (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru),
izr. prof. dr. Miran Košuta (Filozofska fakulteta, Univerza v Trstu).

===

From: "Andjelka Trkulja" <andjela.trkulja na uni-mb.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Wednesday, October 13, 2010 1:32 PM
Subject: Novo v Mednarodni knjižni zbirki ZORA 

Knjigarna Filozofske fakultete UM vas vabi na predstavitev monografije
mednarodne knjižne zbirke ZORA,

red. prof. dr. Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v
kratki pripovedni prozi 1914-1923 (ZORA 69).

Avtorico in njeno delo bo predstavil red. prof. dr. Marko Jesenšek.
Predstavitev bo v ponedeljek, 18. oktobra 2010, ob 9.30 uri v predavalnici
0.1/FF Filozofske fakultete. Vljudno vabljeni!


Dodatne informacije o seznamu SlovLit