[SlovLit] O slovenskih narečjih v Vidmu

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Urska Kerin" <urskakerin1 na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Friday, May 14, 2010 9:14 AM
Subject: Dogajanje na Univerzi v Vidmu

Na Univerzi v Vidmu v Italiji smo 6. maja 2010 preko projekta Erazmus
gostili doc. dr. Jožico Škofic,  višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani in od leta 2004 vodjo
njegove Dialektološke sekcije ter predavateljico na Fakulteti za
humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. V svojem izredno
zanimivem predavanju z naslovom Slovenski jezik v geolingvističnih
projektih je doc. dr. Škofic najprej razložila, kaj je narečje oz. kdo ga
govori, pri čemer je opozarjala na narečje kot socialno zvrst jezika.
Predavateljica je nato ilustrirala razčlenjenost slovenskih narečij v 7
glavnih skupin, znotraj katerih pa je mogoče zabeležiti 36 narečij in 12
podnarečij. Opozorila je na to, da meje med narečji niso ostre, in da je
bilo raziskovanje prvotno odvisno od splošnega slušnega vtisa. Navedla je
nekaj kriterijev, ki so jih za klasifikacijo narečij v teku zgodovine
uporabljali slovenski in neslovenski filologi (Kopitar, Miklošič, Oblak,
Sreznjevskij in drugi). Posebno zanimivo je bilo razglabljanje o
znotrajjezikovnih in zunajjezikovnih razlogih za tako veliko narečno
razčlenjenost slovenskega jezika. V drugem delu predavanja je dr. Škofic
posvetila pozornost t. i. geolingvistiki, eni najsodobnejših raziskovalnih
metod v dialektologiji. Najprej je predstavila zgodovino lingvistične
geografije v Evropi od konca 19. stoletja naprej, potem pa ilustrirala
različne stopnje, ki jih vključuje omenjena metoda. Začela je s kratko
predstavitvijo načrta, ki ga je v 30-ih letih 20. stoletja za Slovenski
lingvistični atlas izdelal Fran Ramovš, na koncu pa je s pestrimi, nazornimi
in pogosto celo zabavnimi primeri ilustrirala delo današnjih dialektologov,
med katerimi je seveda ona sama. Dr. Škofic je opozorila na razne stopnje
njihovega dela, ki se začne na terenu, nadaljuje z izpisovanjem izrazov in
vnašanjem podatkov v podatkovne baze, na koncu pa seveda predvideva še
analizo posameznih ugotovljenih pojavov. Podrobno je razlagala, kako
izgledajo vprašalnice, ki jih dobivajo v roke prebivalci raziskovanih
območij, in kako se pripravljajo fonetične, oblikoslovne in druge jezikovne
karte, glede na posamezne obravnavane pojave. Prikazala je veliko zanimivega
gradiva in različne načine raziskovanja sodobnih dialektologov.

Na Univerzi v Vidmu zaključujemo študijsko leto s seminarjem, posvečenim
Maxu Fabianiju in Jožetu Plečniku, na katerem bodo imeli študenti možnost
spoznati oba pomembna slovenska arhitekta.

Urška Kerin in dr. Maria Bidovec