[SlovLit] Škamperle o slovenski literaturi -- MIšače -- Brno in Praga

[Miran Hladnik, Siol]

V torek, 13. 4. 2010 ob 18.00 bodo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) odprli 
razstavo slovenske akademske slikarke Vesne Čadež in poslušali predavanje prof.dr. Igorja Škamperleta 
s Filozofske fakultete UL Slovenska literatura in evropsko dvajseto stoletje. Narodna istovetnost, izzivi, dileme.

===

http://lit.ijs.si/misace.pdf -- domoznanska knjiga Roka Gašperšiča o vasi Mišače (v njej se najde celo kakšen verz).

===

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>; 
Sent: Sunday, April 11, 2010 1:59 PM
Subject: Brnsko-praško zgodnjespomladansko slovensko literarno otočje

Konec marca sta Brno in Praga  za dva dni postala del slovenskega literarnega arhipelaga. 
Arhipelaga z velikim A, oz. – da bo terminološko ustrezneje – otočja z velikim O. V omenjenih 
mestih smo namreč 24. in 25. marca gostili skupino slovenskih literarnih umetnikov, zbranih 
v KUD-u Otočje, ki v Sloveniji izdaja tudi istoimensko literarno revijo („OtočjeO.“). Njena 
tretja številka je tematsko posvečena Češki, gostovanje pa je bilo na nek način tudi krona 
malega poletno-jesenskega prevajalskega projekta, v katerem je skupina praških študentov 
slovenščine za omenjeno revijo prevedla izbor pesmi in kratkih proznih zgodb članov društva. 

Kombi z umetniki iz Slovenije se je prvi dan ustavil v Brnu. Lektorica je za izvedbo 
literarno-glasbenega večera pridobila  prvo nadstropje kavarne Daguerre, ki se je s 
svojim umetniškim ambientom izkazalo za zelo prijetno prizorišče tovrstnih dogodkov. 
Srečanje je pričel predsednik društva Mitja Godnjavec, ki je zbranim predstavil vizijo in 
uredniško politiko revije, sledilo pa je avtorsko branje Mareta Cestnika ter Marijana Pušavca. 
Vmes je zbrane s svojimi songi in kitaro navduševal mladi ustvarjalec stripov in kantavtor 
Martin Ramoveš. Branju in glasbenim vložkom je še sledil živahen pogovor o literaturi, 
umetnosti ipd., ki se je nadaljeval v kavarninem pritličnem salonu.

Naslednji dan so se Otočani predstavili še v Sejni dvorani praške Narodne knjižnice. 
Zgoraj omenjenim so se pridružili še trije v Pragi živeči slovenski umetniki, ki so prav 
tako predstavljeni v tretji številki „OtočijO.“: dramska umetnica Nataša Burger ter pesnika 
Ingrid Lemut Vostra in Andraž Polič. Polni dvorani (pod stropno fresko in med velikimi 
oljnimi slikami nas je ob masivnih mizah sedelo vsaj petdeset) se je vsak Otočan predstavil 
z branjem déla svojih v reviji objavljenih besedil, za tisti del publike, ki slovenščine ne razume 
dobro, pa so poskrbele študentke in lanskoletne diplomantke, ki so prebirale odlomke 
prevedenih tekstov. Za poletno prevajanje se moram tule še enkrat lepo zahvaliti Magdaleni 
Slezákovi (ki je izmed vseh prevedla največ), Šárki Hroudovi, Kateřini Hořejší, Zuzani 
Nachlingerovi, Iveti Bůžkovi (zadnje štiri so na prireditvi svoje prevode tudi brale), Markéti 
Dáraniovi in pardubiškemu kolegu Alešu Kozárju, za branje Magdaleninih prevodov in 
organizacijsko pomoč (vključno z natakarstvom in pomivanjem kozarcev) pa še bruckam 
Betki, Dominiki, Klari in Lučki (te smo pa, kot vidite, kar po slovensko prekrstili, da bodo 
skozi preostala študijska leta res čim bolj naše). Prireditev, ki jo je sijajno zaokrožila 
Ramoveševa péta poezija, je sproščeno in živahno povezovala gospa Milada Nedvĕdová, 
sicer predavateljica južnoslovanskih kultur in literatur na Filozofski fakulteti Karlove univerze 
ter uslužbenka praške Slovanske knjižnice. Gospe Miladi gredo tudi zasluge, da smo za to 
srečanje dobili na voljo (in to celo zastonj) tako imeniten prostor in posledično tudi večji 
odziv javnosti. 

Praško srečanje je s slovenskimi vini dodatno požlahtnilo slovensko veleposlaništvo, za 
skromno prenočevališče slovenskih gostov pa je poskrbel ljubljanski Center za slovenščino 
kot drugi/tuji jezik, ki je to gostovanje uvrstil med letošnje sofinancirane lektorske projekte. 

Poročilo o praškem večeru naj mi bo dovoljeno zaključiti s skoraj anekdotično omembo, 
da smo se po odhodu iz resnobnih knjižničnih zidov v manjšem številu odpravili še v pivnično 
vzdušje prav tistega hostinca nedaleč Vltave, ki je prizorišče na literarnem večeru predstavljene 
Cestnikove novele – in tam med gosti, ne da bi se za to dogovorili, srečali gospoda, ki v tej 
zgodbi (le da v vlogi natakarja) tudi nastopa. Zanimiv in zabaven preplet literarne fikcije in 
„resničnega“ življenja, ni kaj!
 
Živo zanimanje za izvode revije, ki so jih gostje pripeljali iz Slovenije, in kramljanje po obeh 
nastopih (tako brnskem kot praškem), ki se kar ni hotelo ustaviti (varnostniki Slovanske 
knjižnice so nam npr. prišli debelo uro po uradnem zaključku in zaklepanju cele stavbe 
namignit, da bi bil zdaj pa res že čas za odhod J), sta dokaz, da je želja po medsebojnem 
spoznavanju tudi v tem potrošniškem času še vedno precejšnja. 

Vsaka tovrstna prireditev zgradi kak nov most med različnimi ljudmi in kulturami, odpira oči 
in ušesa za dogodke, ki se živahno godijo vsepovsod okrog nas, a jih, dokler nas kdo nanje 
ne opozori, prepogosto niti ne opazimo. Oba lektorja pa ob tem konkretnem dogodku še 
posebej veseli, da so študentje dobili in lepo izkoristili novo možnost za osebno seznanitev 
in pogovor s slovenskimi umetniki. 
 
Lep pozdrav iz Brna in Prage,
lektorja Laura Fekonja in Andrej Šurla