[SlovLit] Bibliopreventiva -- Boris Pahor v Padovi

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Sabina Burkeljca" <sabina.burkeljca na guest.arnes.si>
Sent: Friday, April 02, 2010 8:41 AM
Subject: Konferenca Čudežnost besed: bibliopreventiva

V okviru projekta Comenius Regio, katerega članice smo Občina Domžale, Osnovna šola Rodica, 
Vrtec Domžale, Knjižnica Domžale ter Center za mlade Domžale v mesecu maju pripravljamo 
mednarodno konferenco o bibliopreventivi oz. biblioterapiji, na katero smo kot predavatelje povabili 
teoretike, praktike, pisateljico, partnerje s Poljske, varuhinjo človekovih pravic v RS in druge.
Želimo si, da se konference, ki smo jo naslovili Čudežnost besed: bibliopreventiva, udeleži čim 
več slovenskih strokovnjakov in praktikov, ki se ukvarjate s knjigami, bralci in branjem – knjižničarji, 
učitelji, svetovalni delavci, vzgojitelji in drugi. [Za prijavnico pišite organizatorju.]

Seminar je namenjen učiteljem, vzgojiteljem, knjižničarjem in drugim strokovnjakom, 
ki se ukvarjajo s knjigami in bralci. Na seminarju bomo osvetljevali preventivni in  
terapevtski vidik branja. Seminar izvajamo v okviru projekta Comenius Regio 2009-2011.
Častna gostja konference bo varuhinja človekovih pravic RS Zdenka Čebašek Travnik.

12. maj 2010, Kulturni dom Groblje pri Domžalah
 
9.00 do 9.30 registracija in sprejem udeležencev
9.30 do 10.00 pozdravni govori
10.00 do 10.30 Vlasta Zabukovec: Kako nam lahko biblioterapija obogati življenje?
10.45 do 11.15 Lucija Zajc: Ela Peroci: pisateljičin mladinski opus skozi prizmo biblioterapevtske katarze
11.15 do 11.45 Zvezdana Majhen: Metajezikovno zavedanje
11.45 do 12.15 Sabina Burkeljca: Pot do koče strica Toma: branje pomembno vpliva na sočutje in strpnost
13.00 do 13.30 Klemen Lah: Problemi (biblio)terapevtskih procesov med poukom književnosti
13.30 do 14.00 Jasmina Pogačnik, OŠ Preserje pri Radomljah: Branje knjig in pisanje imata terapevtsko vlogo
14.00 do 14.20 kulturni program
14.20 do 15.00 partnerji s Poljske
15.00 do 16.00 primeri dobre prakse iz Slovenije:
Mirjam Štih: Bibliopreventivne dejavnosti v Knjižnici Domžale
Sabina Hribar: Vrtec Domžale in bibliopreventiva
Lili Jazbec: Delo z družinami v Centru za mlade
Tjaša Grobin in Pawel Pachnowski: eTwinning in branje med mladimi v Sloveniji in na Poljskem (Milena Vidovič)

===

From: "POLONA LIBERSAR" <polonasar na hotmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Friday, April 02, 2010 9:36 AM
Subject: Boris Pahor na Univerzi v Padovi

V torek, 30. marca, je Univerza v Padovi gostila Borisa Pahorja v sklopu srečanj, ki 
jih pripravlja vsak mesec z znanimi imeni z različnih področij znanosti in kulture. 
Srečanje je potekalo pod naslovom Priča dvajsetega stoletja. Boris Pahor je tudi 
sam študiral na tej univerzi, ki je bila v preteklosti logična izbira za slovenske študente, 
ki jim je bila blizu italijanščina (eden bolj znanih študentov je bil tudi Milko Matičetov, 
v preteklosti pa so med drugimi delovanje univerze finančno podpirali tudi Celjski grofje, 
katerih grb še danes krasi veliko univerzitetno dvorano). 
Kot je povedal profesor Han Steenwijk, predstojnik Katedre za slovenski jezik in 
književnost, se je bivši študent vrnil kot profesor, in sicer že drugič. Prvič ga je leta 
2006 v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature (več informacij o projektu 
je dostopnih na: www.centerslo.net) gostila Katedra za slovenščino, kjer je požel 
velik uspeh ožje publike, na torkovo srečanje pa je privabil prek 200 ljudi. Profesorica 
Tatjana Rojc je pred predavanjem gospoda Pahorja javnosti predstavila zgodovinski 
in kulturni okvir, v katerih je rasel Pahor, poudarila pa je tudi vlogo meje in 
zaznamovanost z njo ljudi ob njej ter tudi možnosti, ki jih le-ta ponuja. Izpostavila je 
samo mesto Trst ter travme, ki jih je mesto (in s tem njegovi prebivalci) doživljalo 
pod udarci raznih -izmov (fašizem, nacizem, komunizem) ter kakšno pomembno 
vlogo lahko ob tem igra lastna kulturna tradicija oz. njeno pomanjkanje. 
Gospod Pahor je poslušalcem govoril o svojem odraščanju v Trstu, v iskanju svoje 
osebnosti med dvema jezikoma, tistega, ki ga je edinega čutil, so mu namreč vzeli 
po štirih letih osnovne šole in spremenil naj bi jezik in sebe, na kar ni nikoli pristal. 
Seveda ni pozabil omeniti največjih travmatičnih prelomnih doživetij v svojem življenju, 
kot so ta, da je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma in še druge izdaje, ki 
jih je v življenju doživel. Dotaknile so se nas žive zgodbe iz taborišč, toda sam 
predavanja ni hotel končati tako, zato je pred zaključkom opozoril, da je o tem 
dosti pripovedoval, da pa, če bi ga vprašali o prihodnosti, odgovora ne pozna. 
Položil nam je na srce, naj se ne pustimo zavajati, naj ne verjamemo vsemu, kar 
slišimo iz medijev. Po govoru je imela publika priložnost zastaviti tudi nekaj 
vprašanj, nekatera so bila prijetna in so se razvila v živahno debato, žal pa se 
nismo mogli izogniti tudi tistim žaljivim in popolnoma nepotrebnim, ki pa v čast 
gospodu Pahorju med publiko niso naletela ne na razumevanje ne na odobravanje. 
Na koncu si je gospod Pahor vzel čas tudi za pogovor z novinarji ter s študenti 
slovenščine. Zame se je večer končal na Kontovelu, po mirni vožnji proti Trstu, kjer 
sem si ukradla nekaj časa tudi za potešitev lastne radovednosti. To pa bom, brez 
zamere, prihranila zase. Vsem prav lep pozdrav in lepe praznike,
 
Polona Liberšar, učiteljica slovenščine na Univerzi v Padovi