[SlovLit] Dnevi Maksa Pleteršnika -- Re: Pravilen zapis enote za temperaturo

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Marko Jesensek" <marko na jesensek.si>
Sent: Friday, August 28, 2009 12:20 PM
Subject: Zadeva: Vabilo na Dneve Maksa Pleteršnika in druženje v Pišecah

Društvo za varovanje maternega 
jezika in kulturne dediščine
Maksa Pleteršnika v Pišecah,
Strokovni odbor Maksa Pleteršnika
in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Letos mineva 15 let od obnove Pleteršnikove domačije v Pišecah - obletnico
bomo počastili z enodnevnim strokovnim srečanjem, na  katerega vabimo vse,
ki ste od leta 1992 zaslužni za to, da je Pleteršnikova domačija v Pišecah
dobila novo podobo, Dnevi Maksa Pleteršnika pa postali osrednji slovenski
slovaropisni simpozij.

Dnevi Maksa Pleteršnika so tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in
tujih slovaropiscev, ki potekajo ob obletnici Pleteršnikove smrti (Maks
Pleteršnik, 3. 12. 1840 -- 13. 9. 1923). Vodi jih strokovni odbor Maksa
Pleteršnika (prvi predsednik akademik red. prof. dr. Jože Toporišič, od leta
2003 red. prof. dr. Marko Jesenšek), ki skrbi za dejavno častitev
Pleteršnikovega spomina. Soorganizacijo Dnevov Maksa Pleteršnika je leta
2007 prevzela Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Na dosedanjih znanstvenih sestankih smo (1) prikazali razvoj slovenskega
slovaropisja; razpravljali o (2) zemljepisnih lastnih imenih in (3)
slovenski lastnoimenskosti; (4)  ocenili delež in vpliv štajerskega besedja
v slovarjih osrednjeslovenskega prostora, kar je pripomoglo, da se je
izoblikovala prepoznaven skupni besedni zaklad v celotnem slovenskem
narodnostnem oz. jezikoslovnem prostoru; (5) ovrednotili vlogo in pomen
Pleteršnikovega slovarja v sodobnem slovenskem slovaropisju in njegovo
uporabnost v mednarodnem prostoru; (6) ocenili transliterirano izdajo
Pleteršnikovega slovarja in njeno računalniško različico; (7) določili pomen
in uporabnost besednih korpusov v slovenskem slovaropisju; (8) analizirali
dosedanje slovaropisno delo na Slovenskem in predstavili smernice za
nadaljnji razvoj; (9) pokazali, kako je slovar možno vključiti v sodoben
pouk slovenskega jezika in književnosti.

Letošnje Dneve Maksa Pleteršnika smo si zamislili kot druženje jezikoslovcev
in obujanje spominov na preteklih petnajst let. Vabimo Vas, da se nam
pridružite v sredo, 9. septembra 2009, ob 10. uri na Pleteršnikovi domačiji
v Pišecah. Veselimo se srečanja z Vami in Vas lepo pozdravljamo.

Marjanca Ogorevc, Predsednica Društva Za varovanje maternega jezika in kulture Maksa Pleteršnika 
Red. prof. dr. Marko Jesenšek, predsednik Strokovnega odbora Dediščine Maksa Pleteršnika v Pišecah in dekan Filozofske fakultete UM

===

From: "Peter Weiss" <peter.weiss na guest.arnes.si>
Sent: Friday, August 28, 2009 12:33 PM
Subject: Re: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo

Ustrezno je res 40 °C, saj se enote pišejo nestično (2 m, 15 % itd.), razen 
(kotnih, širinskih, dolžinskih in ločnih) stopinj, minut in sekund, ki so 
stične (90°).

Simbol za 'stopinja' pa seveda lahko napišemo, če imamo na razpolago 
ustrezne znake v pisavi in orodja, ki nam jih pustijo uporabiti. In če česa 
od tega nimamo? V ta namen v pravopisnih pravilih res manjka določilo, ki bi 
ustrezalo tistemu zdajšnjemu o tipografskih zamenjavah, kako LAHKO pišemo 
besede iz tujih jezikov: če nimamo črke ü, jo nadomestimo z ue, če nimamo ć, 
napišemo č, če nimamo é, napišemo e, itd. Teh potreb je zaradi 
standardizacije naborov in pisav sicer čedalje manj, težave pa se pojavljajo 
še naprej. Kako v elektronskem pismu, v esemesu ali na teletekstu zapisati 
"km2 "ali "CO2", če programska ali strojna oprema ne omogočata zapisati 
nadpisane ali podpisane števke? Najbrž kot "km2" ali "CO2", kar je seveda 
poenostavljeno in nestrokovno, vendar je še vedno bolje, o tem sem 
prepričan, izbrati slabšo možnost kot molčati. Navsezadnje se o tovrstnem 
odstopu od zapovedanega standarda lahko v živo prepričamo s preprosto 
primerjavo dveh uresničitev zakonskega besedila, ki ga je priporočljivo 
poznati in ki je za merodajno za naše zadrege, z naslovom Odredba o merskih 
enotah (Uradni list RS 26/2001; 
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200126&stevilka=1594), kjer v 
obliki PDF dobimo korekten zapis, v spletni (poenostavljeni) uresničitvi pa 
konkretno tole določilo:

1.1.1. Posebno ime in simbol enote SI za temperaturo pri
navajanju Celzijeve temperature

               .---------------------------------------.
               . Veličina      .        Enota          .
               .               .-----------.-----------.
               .               .   Ime     . Simbol    .
               .---------------.-----------.-----------.
               . Celzijeva     . stopinja  . stopinj C .
               . temperatura   . Celzija   .           .
               .---------------------------------------.V zadnji celici naj 
bi pisalo °C (le to je namreč simbol), tako kot je v uradnem listu v obliki 
PDF (do katerega lahko pridemo na isti spletni strani). Ker pa urejevalec 
spletne strani zunaj oblike PDF ni imel na razpolago pravega znaka ali ga ni 
(dovolj hitro) našel, mu je prišel prav križanec "stopinj C" ("stopinj" se 
seveda piše v ustrezni sklonski obliki glede na sobesedilo). To lahko, 
mislim, uporabljamo kot zasilno rešitev tudi zaradi večje kratkosti v 
primerjavi z izpisanim "stopinja Celzija" ipd., s tem da imata obliki °C in 
"stopinja Celzija" prednost pred manj ustrezno, nestrokovno "stopinja C". 
(In celo na tej spletni strani lahko vidimo zaradi tipografskih zadreg 
zapisano npr. "10(na -3) m3" za '10 na minus 3 kubičnega metra', s čimer ne 
more biti zadovoljna nobena stroka: tudi 'minus' je le zasilno nadomeščen z 
vezajem, čeprav ga korektno sicer pišemo s pomišljajem, ki pa ga v skrbneje 
urejenih besedilih, pri katerih imamo težave z urejanjem, pišemo kot --, 
torej z dvema vezajema. Tako je tudi v besedilu v uradnem listu v obliki 
PDF, v čemer se kaže relativnost zapovedi zakona in odredbe, ki urejata to 
področje v naši državi. Zato naj bo kljub zakonu dovoljen tudi kak 
nestrokovni odmik od njegove zadnje besede.)