[SlovLit] JiS 2009/2

[jurska]

Druga številka štiriinpetdesetega letnika Jezika in slovstva prinaša pet
razprav, dve oceni in tematski sklop o medkulturni slovenistiki. Krovne teme
razprav so poezija, modernizem, zgodovinska slovnica ter prevajanje.

DAVID BANDELJ v članku obravnava podobe krvi, zemlje in ognja v poeziji
Franceta Balantiča, in sicer s pomočjo Lakoffove >sodobne teorije metafore<
in Ocvirkovega pojmovanja podobe. Podobo krvi predstavi prek analize in
interpretacije pesmi Prihod pomladi, Truplo v polju, Dno, Zublji nad
prepadom, Mura, Drava, Soča, Zila, Teptana kri, Veliki greh, Sen o vrnitvi
ter izbranih sonetov sonetnega venca. Podobo zemlje predstavi prek
interpretacij pesmi Ob sončni daritvi, Žalostinka, Sin, Tožba neplodnega ter
Minil je čas. Podobo ognja pa prikazujejo interpretacije izbranih sonetov.
Avtor analizirane podobe označi kot simbolične v povezavi s pesnikovim
občutenjem sveta ter njegovo težnjo po preseganju življenja in
tradicionalnega. 

Pesniški opus Erike Vouk je v članku ANE MAKUC predstavljen z vidika
notranje zgradbe oz. govora lirskega subjekta in tematskih sklopov. Prek
analize izbranih pesmi iz pesniških zbirk Bela Evridika, Anima, Belo drevo,
Opis slike, Album ter Valovanje avtorica izpostavi zlasti upesnjevanje erosa
in tanatosa, problematizacijo razlik med spoloma, zavest minevanja časa,
spomin, pesniški molk ter različne nasprotujoče si vidike življenja: človek
in narava, sreča in nesreča, smisel in nesmisel, beseda in molk, ljubezen in
samota ter sedanjost in preteklost. 

JASMINA ŠULER GALOS v članku razmišlja o slovanski literaturi po modernizmu.
Po opredelitvi razlik med zahodno postmodernistično literaturo in slovansko
literaturo, ki je sledila obdobju modernizma, ter odnosa med modernizmom in
postmodernizmom se posebej osredotoči na primerjavo poljskega in slovenskega
modernizma ter v luči kritičnega in konservativnega modernizma obravnava
roman Andreja Hienga Obnebje metuljev.

KOZMA AHAČIČ v članku primerja poglavje o skladnji v Hipolitovi (1715),
rokopisni (1755) in celovški slovnici (1758). Osredotoči se predvsem na
spremembe glede na Bohoričevo slovnico. Podrobneje preuči izpuščene,
skrajšane in dodane s skladnjo povezane dele slovnic ter prevajalske
nedoslednosti. Opozori tudi na medsebojna razmerja med omenjenimi slovnicami
ter na kvaliteto priredb v povezavi z avtorskimi elementi, ugotovitve pa
poveže s tedanjo slovničarsko miselnostjo.

V članku SIMONE ŠUMRADA so predstavljeni rezultati analize francoskih in
angleških prevodov slovenskih narodnih jedi v izbranih jedilnih listih ter
knjižnih in spletnih publikacijah o Sloveniji. Namen raziskave je bil
ugotoviti, kako informativni in eksplicitni so prevodi za tujega uporabnika.
Na podlagi podrobne predstavitve uporabljenih prevajalskih postopkov
(prevodne dvojice, priznani prevod, opisni prevod, približni prevod,
dobesedni prevod, naturalizacija, prenos, adaptacija, prevod z izpustom) ter
evalvacije prevodov opozori na problematiko predstavljanja slovenskih
kulturnih realij ter na potrebo po eksplicitnejših in enotnejših
prevajalskih rešitvah.

Tematski sklop je nastal na podlagi okrogle mize Medkulturna slovenistika na
Slovenskem, ki je oktobra 2008 potekala v okviru Slovenskega slavističnega
kongresa v Celovcu. Svoja razmišljanja o medkulturni slovenistiki, pomenu
medkulturnih vsebin za razvoj slovenskega jezikoslovja, literarne vede in
didaktike slovenščine kot prvega in drugega/tujega jezika ter o jezikih in
kulturah v stikih so prispevali VESNA MIKOLIČ, MIRAN KOŠUTA, URSULA
DOLESCHAL, ELIZABETA BERNJAK, ZVONKO KOVAČ, ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ, MOJCA
NIDORFER ŠIŠKOVIČ, LANKO MARUŠIČ ter DANICA RANGUS.

Ocenjevalno-poročevalski del revije tokrat sestavljata dve oceni, in sicer
ocena monografije Anite Peti Stantić o južnoslovanskih standardizacijskih
procesih, ki jo je prispevala ANDREJA ŽELE, ter ocena monografije Bożene
Tokarz o Srečku Kosovelu in konstruktivizmu, katere avtorica je AGATA GLAZ. 

Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam
priporočamo. V njej je predstavljenih pet knjig, katerih krovne teme so
vloga pisatelja v slovenskem literarnem sistemu, trenutno aktualna
znanstvena spoznanja in dileme v slovenskem in hrvaškem raziskovalnem
prostoru, prevod Ševčenkove zbirke Kobzar, neobjavljena pisma Srečku
Kosovelu ter Ivan Trinko. 

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.
Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete
povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.  





 

__________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature
database 4333 (20090813) __________

The message was checked by ESET NOD32 Antivirus.

http://www.eset.com