[SlovLit] Diplome iz slovenskega jezika na Univerzi v Vilni -- Malo berila

[Miran Hladnik, arnes]

From: "Lara Pizent" <lara.pizent na gmail.com>
To: "Slovlit" <slovlit na ijs.si>
Sent: Saturday, July 18, 2009 12:53 PM
Subject: Diplome iz slovenskega jezika na Univerzi v Vilni

Junija 2009 je na Univerzi v Vilni diplomiralo deset študentov slovenskega
jezika. Na študij slovenščine so se vpisali v študijskem letu 2005/2006 in
so bili druga generacija na vilniuški univerzi, ki je študirala slovenščino
samostojno. Pred prvo generacijo samostojnih slovenistov so slovenščino
lahko študirali študenti slovanskih jezikov kot enoletni tečaj drugega
jezika. Preteklo študijsko leto se je v 1. letnik vpisalo 17 študentov, ki
pa študirajo slovenščino dvopredmetno skupaj z litovsko filologijo. Največ
dilomskih nalog je bilo na temo frazeologije. Spodaj si lahko preberete
nekaj stavkov o nekaterih diplomskih nalogah.

Študent Artur Zapolski je v svoji raziskavi analiziral in primerjal sodobni
politični diskurz volitev v Litvi in Sloveniji. Ugotovil je, da je politični
diskurz najizrazitejši v času volitev, kadar se protislovje med političnimi
strankami vidno zaostri, njihovo izražanje pa postane bolj agresivno.
Predmet njegove diplomske naloge je sistemska predstavitev konceptualnih
metafor v političnem diskurzu. Osnovni cilj naloge je raziskovanje, kako se
dojema sodobno politično dejavnost v Litvi in Sloveniji. Ugotovil je, da je
politični diskurz volitev v Litvi bolj metaforičen kot v Sloveniji. Za
litovski politični diskurz je značilno bolj raznoliko dojemanje politične
dejavnosti. V litovskem diskurzu je več konfrontacije in prevladuje
negativno prikazovanje politične dejavnosti.

Naslov diplomske naloge študentke Miglė Petkutė je *Frazemi, ki ubesedujejo
starost človeka v litovskem in slovenskem jeziku.* Raziskovala in primerjala
je litovske in slovenske frazeološke enote, ki ubesedujejo starost človeka
ter ugotavljala razlike in podobnosti v motiviranosti frazemov v obeh
jezikih. Podobnosti se pojavljajo predvsem pri frazemih, ki imajo za
motivacijsko podlago določene skupne življenjske izkušnje ter podobno
gledanje na svet dveh med seboj oddaljenih ljudstev.

Eugenija Ašakaitė je pisala o frazemih o pametnosti in neumnosti v
slovenskem, litovskem in ruskem jeziku. Cilji naloge so bili: raziskati in
primerjati slovenske, litovske in ruske frazeme s pomenom pametnosti in
neumnosti, klasificirati frazeme z motivacijskega vidika in ugotoviti
razlike in podobnosti v pojavljanju stvarnih
simbolov in v motiviranosti frazemov v teh treh jezikih.

Viktorija Maškova je v svoji diplomski nalogi predstavila slovenska in
litovska ženska bajeslovna bitja. Opisala je njihove navade, funkcije, odnos
do človeka in naredila pregled obredov, ki se jih udeležujejo ženska
mitološka bitja. Naredila je primerjavo litovskih in slovenskih ženskih
bajeslovnih bitij ter opisala razlike in podobnosti med njimi.

Naslov diplomske naloge Eveline Pavlovske je *Ženska v slovenskih
pregovorih*. Na podlagi analize slovenskih pregovorov je ugotovljala
poglavitne značilnosti socialne vloge in značaja ženske v tradicionalnem
slovenskem svetu in vrednotenje ženske glede na njeno starost ter lastnosti.

Valentina Jasiulevič je pisala diplomsko nalogo z naslovom *Turističa
besedila v slovenščini in litovščini: struktura in leksika*. Besedila je
klasificirala v dve glavni skupini: vabilna (oglaševalska) in poznavalna
turistična besedila. Zadnja skupina sestoji iz informacijskih in
zgodovinsko-arhitekturnih turističnih besedil. Cilj naloge je bila
lingvistična primerjava strukture in leksike turističnih besedil v
slovenščini in litovščini. Pri primerjavi stilotvornih prvin se je izkazalo,
da so Slovenci bolj ekspresivni pri pisanju turističnih besedil, uporabljajo
več in različnejše načine trženja.

Ignas Simanavičius je primerjal litovsko in slovensko računalniško izrazje.
Najprej je zbral izrazje s področja računalništva, na podlagi zbranega
gradiva je raziskal načine nastanka računalniških terminov v litovščini in
slovenščini. Nalogi je dodal tudi slovarček računalniških terminov. Ugotovil
je, da so le-ti po nastanku lahko rezultat kalkiranja, morfološke
adaptacije, fonetične (grafične) adaptacije angleških besed –  strokovnega
računalniškega izrazja, ali pa neologizmi, ki so nastali v vsakem jeziku
posebej.

Inga Kijanskaitė je pisala o litovskih in slovenskih vljudnostnih frazemih,
ki so nujni del vsakdanje komunikacije. V nalogi je analizirala pet skupin
vljudnostnih fraz: pozdrav in slovo;  prošnjo;  zahvalo,
opravičilo/obžalovanje; voščilo/ čestitke in jih analizirala iz
pragmatičnega in oblikoslovnega vidika.

Diplomantom slovenščine v Vilni iskrene čestitke za dosežen uspeh.

Lep pozdrav, Lara Pižent, lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Vilni

===

http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/the_tls/article6714491.ece 
-- Google Books or Great Books? (članek v reviji TimesOnline).