[SlovLit] Odprto pismo Javni agenciji za knjigo še enkrat

[Miran Hladnik, arnes]

From: "Tatjana Jamnik" <tatjana.jamnik na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Wednesday, July 01, 2009 11:08 PM
Subject: odprto pismo JAK

Spoštovani,
pravkar sem vam poslala dokončno (uradno) verzijo odprtega pisma Javni
agenciji za knjigo - besedilo, ki ste ga objavili danes, je namreč okrnjeno,
tako da vas prosim, da objavite tudi to uradno besedilo (kajti to je šlo v
medije in državne ustanove). Hvala za razumevanje.
Lep pozdrav!

Tatjana Jamnik

----

Nobeno čudo ni, da se tudi na področju knjižnega establišmenta
srečujemo s splošnimi družbenimi razmerami in prevlado oblastnega
nasilja, obče kulture laži, sprenevedanja, zavajanja, nelegitimnosti,
klientelizma in koruptivnosti. Saj je konec koncev prav skupina
književnikov, ki je 2004 prevzela vodstvo Društvo slovenskih
pisateljev, namesto vztrajanja pri deklariranih visokih standardih in
luči duhovne ustvarjalnosti ter uveljavljanju osnovnih človekovih
pravic in svoboščin v svojem krogu prva začela uvajati nasilje,
mobing, zlorabe in politično premoč kot osnovno načelo družbenih
odnosov (>>Dosjeji<<, Apokalipsa 84/ 85, 2004). Brezsramen privatizem,
ki je zaznamoval tranzicijo, je v pičlih osemnajstih letih slovensko
državo in družbo razgradil od znotraj. Večina ljudi, ki imajo v rokah
politično in ekonomsko moč, o Sloveniji ne razmišlja več kot o
celoviti ustvarjalni družbi ali svoji državi, torej o okolju, brez
katerega ni mogoč niti razcvet privatnih pobud in podjetij, ampak
razmišlja samo o oblastnemu polaščevanju in grabljenju koristi. Ta v
tem trenutku prevladujoča naravnanost žene tudi tiste slovenske
>>kulturnike<<, ki so si prigrabili prevladujoč vpliv v kulturni sferi
in še posebej na področju slovenske knjige. Kot je videti iz prvih
potez, ki so jih povlekli pri Javni agenciji za knjigo, že v osnovi
kaže, da isto velja tudi zanje. Kulturna sfera in še posebej slovenska
knjiga imata za naš obstoj in državo poseben, tako zgodovinski kot
eksistencialen pomen. Zato je treba na takšno delovanje agencije z vso
resnostjo opozoriti, jo preoblikovati v družben in državen instrument
kvalitetne kulturne ustvarjalnosti in ne dovoliti, da se jo zlorabi za
še en birokratski stroj za uveljavljanje privatističnih in
klientelističnih privilegijev. Za kaj pravzaprav gre?

Po dolgem čakanju je konec junija zainteresirana javnost končno
dočakala rezultate Javnega razpisa za izbor projektov na področju
knjige pri Javni agenciji za knjigo. Če pustimo ob strani dejstvo, da
smo morali na to čakati pol leta, kar je za pol leta povsem zamrznilo
vse programe, so objavljeni rezultati pokazali vse že kronične težave
neorganiziranosti, klientelizma in popolne zmede glede tega, kako
sistemsko uspešno organizirati to, za državno in družbo nadvse
pomembno področje. Jasno se je pokazalo, da Javna agencija za knjigo
ne odpravlja in tudi ne misli odpraviti osnovnih težav, ki so pestile
že uradnike na Ministrstvu za kulturo (na to se na JAK celo
izgovarjajo). Noče ali pa se ne zaveda dejstva, da je javna ustanova,
ki servisira javni interes državljanov RS na področju kulture.
Zainteresirana javnost ni tukaj zaradi JAK, ampak nasprotno, JAK je
ustanova, ki mora >>sistemsko<< omogočiti in uveljaviti interes
zainteresirane javnosti, ne pa protežirati privatistične segmente
njenega delovanja. Zamislite si, da bi Ministrstvo za promet
subvencioniralo proizvajalce avtomobilov, pri tem pa povsem zanemarilo
prometno omrežje, po katerih naj bi promet potekal.

Samo dejstvo da je direktor JAK Vekoslav Pregl na organiziranem
posvetu o strategijah in ciljih organizirane promocije (mi raje
govorimo o uveljavljanju) slovenske literature v tujini v torek, 23.
junija 2009, v prostorih DSP kot resno vprašanje izpostavil dilemo,
ali naj JAK deluje kot javna ali zasebna agencija, kaže, da odgovornim
na agenciji ni jasno, v čigavem interesu so bili ustanovljeni. Oziroma
še huje, tako iz objavljenih rezultatov razpisa kot iz kadrovske
sestave same ustanove in še posebej komisij za posamezna področja, je
jasno, da so se odločili za kontinuiteto problematične in nelegitimne
politike, ki jo je za področje knjige vodilo Ministrstvo za kulturo in
je pripeljala do tega, da se je sistem (infrastruktura, ki naj bi
omogočila učinkovito kroženje knjige, to je trg, distribucijo,
prodajo, uveljavljanje, obravnavo avtorjev, vzpodbujanje bralstva,
kupcev in tako dalje,) na področju >>slovenske knjige<< docela zlomil
(subvencioniranje se je praktično spremenilo v servisiranje izbranih
založnikov in posameznih protežiranih avtorjev, ne pa v poganjanje
učinkovitega javnega sistema, ki bi knjigo pripeljal v roke kvalitetno
izobraženih kupcev). Slovenska knjiga je bolj ali manj prepuščena
stihiji in individualnim pobudam. Omejevanje razdeljevanja javnih
sredstev za programe na zelo ozek krog protežiranih strank, iz
katerega so izločili zelo širok krog proizvajalcev kulturne ponudbe na
področju knjige in njenega mednarodnega uveljavljanja, je povzročilo,
da je slovenska knjiga obstala v ozkem privatističnem krogu okoli >>že
v naprej poplačanih<< protežiranih založnikov, ki so iznašli vrsto
>>ustvarjalnih računovodskih in drugih prijemov<<, s katerimi so
uveljavljali svoje >>mahinacije<<. To je skrajno otežilo položaj drugih,
morda še celo kvalitetnejših založnikov in vseh, ki niso bili deležni
klientelističnih subvencij. Položaj, do katerega je pripeljala
politika subvencioniranja na MzK, torej pomeni nelojalno konkurenco in
dumpinške tržne pogoje, ki so temeljito omajali, če že ne razbili
>>knjižni trg<<, predvsem pa so ustvarili zmedo, padec bralne kulture in
nerazumevanje pri bralcih/kupcih. In na koncu njihov odhod. Tu pa tam
kakšna izjema samo potrjuje pravilo. Uradniki na MzK, ki so v
preteklih letih urejali področje knjige, so se pri tem zatekli k vsem
že znanim postopkom: od birokratskega cepidlačenja (ko jim to
ustreza), formalnega izločanja vlog, nelegitimnega spreminjanja
odločitev strokovnih komisij (prav o tem smo imeli - javnost se
verjetno še spominja - leta 2004 javno polemiko, v kateri smo nekateri
na to že opozarjali), križanja interesov v komisijah, kraje
predlaganih idej in projektov, izmikanja odgovornosti in zatekanja k
vzvišeni ignoranci, uvedbe zahtevnih administrativnih postopkov s
polno drobnih formalnih pasti, klientelnega obravnavanja programov,
prikrivanja dokumentov in zapisnikov, pa vse do uradovanja, ki dopušča
številne problematične >>podsistemske<< postopke (notranje posredovanje
informacij, privilegirano ali celo neuradno pozitivno obravnavanje
prošenj in projektov) in pogosto meji na vzajemno korupcijo (Negri).
Kot lahko presodimo, se položaj z ustanovitvijo JAK ni spremenil.

Začnimo s sestavo komisije, ki presoja vloge s področja mednarodne
promocije slovenskega leposlovja in humanistične literature. Med člani
komisije za >>mednarodno promocijo znanstvene publicistike<< ni niti
enega z najvišjo akademsko izobrazbo (doktoratom). Kako naj ti člani
kompetentno presojajo o znanstveni publicistiki! Ne samo to, vsi člani
komisije so zaradi narave svojega dela in svojih programov neposredno
zainteresirani za sredstva iz omenjenega naslova (sami so avtorji,
založniki, uredniki, prevajalci, predsednik komisije pa celo vse od
naštetega). Trditev, da presojajo objektivno in zapustijo sobo, ko se
odloča o njihovih interesih, je seveda smešna. Kakor tudi izjava, da
ni mogoče najti strokovnjakov, interesi katerih se ne bi križali z
delom komisije. Nobenega dvoma ni, da odločitve niso nepristranske,
zaradi česar je zainteresirana javnost oškodovana. Govorimo lahko o
nelojalni konkurenci, dvojnih merilih, notranjem posedovanju
informacij, izključevanju konkurenčnih kandidatov za sredstva,
strokovni neusposobljenosti, križanju interesov in o takšnem
oblikovanju programske politike JAK, ki z interesi dejavne javnosti
nima veliko, ker sledi ozkim interesom ali pa kliki, ki ji člani
komisije pripadajo (omejevanje financiranja prevodov na jezike, ki
interesirajo njih, financiranje prevodov za člane komisije, plačevanje
njihovih potnih stroškov v tujino, promoviranju sebe in izločanju
drugih v tujini na različnih sejmih in tako dalje). Tega iz rezultatov
razpisa ni težko ugotoviti. Tu žal nimamo prostora, da bi razgrnili
celotno paleto skrajno vprašljivih strukturnih, personalnih in
programskih podrobnosti in nesorazmerij, ki označujejo samo JAK in
njeno delovanje, kot se je pokazalo v delu JAK in rezultatih Razpisa.
Vsekakor pa je jasno videti, da si JAK zares želi biti ZAK - zasebna
agencija za knjigo (toda z javnim denarjem!), ki bo javna sredstva
kanalizirala samo k tistim projektom, programom in posameznikom, ki
pomenijo del >>neuradnega podsistema<<, to je ozkega klientelnega kroga
med seboj tesno povezanih posameznikov, ki želijo in v veliki meri
obvladujejo slovenski literarni establišment. Hkrati pa pomenijo
manjši in strokovno ter umetniško vprašljiv del zainteresirane
javnosti.

Zato pozivamo Parlament RS, slovensko vlado, ministrico za kulturo in
vso zainteresirano javnost, da v interesu države ustavijo tako
delovanje JAK, prekinejo skrajno škodljivo klintelistično delovanje
ozkega kroga ljudi, ki se je polastil JAK, direktorja JAK, ki je
obenem predsednik Društva slovenskih pisateljev (pomenljiva
informacija za razumevanje sestave nekaterih komisij) in ki tako
delovanje omogoča in ga celo javno zagovarja, pa, da naj odstopi in
prepusti svoje mesto človeku, ki se bo pripravljen z interesirano
javnostjo, ki ji služi in za kar dobiva plačo, vsaj pogovarjati
(prošnjo za pogovor enega od prijaviteljev na razpis je namreč kljub
uradnemu zagotovilu, da obstaja ta možnost pritožbe, cinično
ignoriral) in bo sposoben preseči ta uničevalen proces, ki ga poznamo
že iz drugih podobnih ustanov (na primer filmskega sklada) ter
poskrbel, da bo JAK ustvarjalno in prijazno delovala v občem interesu
državljanov RS.

                              V Ljubljani, 30. junija 2009

Iztok Osojnik, Literarno društvo IA, Ziherlova 6, 1000 Ljubljana
Tatjana Jamnik, Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove, Riharjeva 3,
1000 Ljubljana
Taja Kramberger, Monitor ZSA, Univerza na Primorskem, Garibaldijeva 1,
6000 Koper
Drago Braco Rotar, univerzitetni profesor, Monitor ZSA, Univerza na
Primorskem, Garibaldijeva 1, 6000 Koper
Aleksander Peršolja, Kulturno društvo Vilenica, Partizanska 14a, 6210 Sežana
Gašper Malej, Kulturno društvo Zrakogled, 6000 Koper
Sonja Polanec, Kulturno društvo Zrakogled, 6000 Koper
Igor Žagar, Univerza na Primorskem, Garibaldijeva 1, 6000 Koper

Poslano:

- Dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, Urad predsednika
republike, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana
- Borut Pahor, predsednik vlade Republike Slovenije, Kabinet
predsednika vlade, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana
- Dr. Pavel Gantar, Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1102 Ljubljana
- Majda Širca, ministrica za kulturo, Ministrstvo za kulturo,
Maistrova 10, 1000 Ljubljana
- Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic RS, Dunajska
cesta 56, 1109 Ljubljana
- Vekoslav Pregl, direktor, Javna agencija za knjigo, Tržaška cesta 2,
1000 Ljubljana
- Barbara Koželj, predsednica sveta JAK, JAK, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
- Dr. Miha Kovač, podpredsednik sveta JAK, JAK, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
- Vesna Jurca Tadel, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana
- Liberalna akademija
- Poslanske skupine vseh vladnih strank
- Vsi slovenski mediji