[SlovLit] SlovLit izvleček, let 306, številka 5

Čet Maj 14 13:26:04 CEST 2009

Spostovani kolegi!

Uvodoma naj povem, da se v grobem strinjam z vecino misli, ki sta jih 
zapisala Darja Pavlic in Jacek Kozak; v zvezi z aktualno polemiko pa zelim 
dati nekaj pojasnil v zvezi z mednarodnim komparativisticnim kolokvijem, ki 
ga ze sedmo jesen pripravljamo v okviru Vilenice. Namrec tudi tu gre za 
dogodek "na nasih tleh", v pripravi slovenskega strokovnega drustva, v njem 
pa sodeluje polovica domacih in polovica tujih predavateljev. Ze od zacetka 
smo si pri Slovenskem drustvu za primerjalno knjizevnost zamislili, da bo 
delovni/diskusijski jezik anglescina. Referati so torej vsi v anglescini, 
zraven pa so projicirani oz. natisnjeni slovenski povzetki. Po dogodku 
izdamo posebno stevilko revije Primerjalna knjizevnost, kjer so vsi 
prispevki v celoti objavljeni - v dveh jezikih.

Za anglescino kot delovni jezik kolokvija smo se odlocili predvsem zato, ker 
zelimo, da je dogodek res mednaroden in da vsi diskutiramo "na enaki ravni", 
morda pa se bolj zato, ker iz tega zelimo narediti priloznost, da kakovostno 
obravnavamo komparativistične teme, ki ze po definiciji niso zgolj 
"slovenske", in torej tudi pri nas ponudimo (vsaj majhno) platformo, na 
kateri se dogaja nadnacionalna izmenjava med strokami. Nase (ali vsaj moje) 
dosedanje izkusnje mi pravijo, da je enoten jezik komuniciranja edina 
moznost za res produktivne diskusije in "koherenco" celotnega dogodka. Zal 
ni mogoce misliti, da bi kdaj dobili sredstva, da bi referate simultano ali 
kako drugace prevajali, kar bi bilo seveda idealno.

Moram reci, da nikdar nisem imel obcutka, da bi se s tem podvrgli tlacenju 
"tujceve pete". V resnici so udelezenci na vecini mednarodnih dogodkov, kjer 
je delovni jezik (le) anglescina (in to je dokaj obicajna praksa), obicajno 
skoraj vsi na istem - govorijo tuji jezik. Ce bi vsak le ponosno odzebral 
svoje, drugi pa bi se pretvarjali, da ga razumejo, potem bi bilo bolje, da 
si referate izmenjajo po posti ... Tako ali tako pa sem mnenja, da obcasno 
nastopanje v anglescini in drugih jezikih - s tem se osebnostno "gradimo" in 
usposabljamo za enakopravno vkljucevanje v mednarodno izmenjavo - ne bi 
skodilo nikomur, še najmanj pa slovenskemu (znanstvenemu) jeziku. Nasprotno, 
tuji jeziki sirijo obzorja, zato se mi dozdeva nasprotno: vec tujih 
jezikov - vec slovenscine. V potrebusju pretiranega "nacionalizma" sam 
slutim prej "strah pred prepihom" kot skrb za jezik.

Za konec pa o vrednotenju (ki je povsem locena in zelo kompleksna rec) - le 
majhen pomislek. Na podlagi lastnih izkusenj sodim, da je treba v spodoben 
angleski tekst vloziti opazno vec energije in casa, kot bi ga v primerljivo 
slovensko besedilo. Toda fetisiziranje tujine, ki se kaze v omenjenih 
predlogih, je odbijajoce, predlagana razmerja pa so mocno prenapihnjena in 
terjajo korekcijo - predvsem s strani tistih (humanističnih) ved, katerih 
predmetno področje je izrazito "nacionalno".

Marijan Dovic

----- Original Message ----- 
From: <slovlit-request na ijs.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Thursday, May 14, 2009 12:00 PM
Subject: SlovLit izvleček, let 306, številka 5

Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na
slovlit na ijs.si

Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na
slovlit-request na ijs.si

Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu
slovlit-owner na ijs.si

Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna
od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..."

Današnje teme:

   1. Še o znanstveni rabi slovenščine (Kristof Jacek Kozak)
   2. Po linkih -- Re: Delitev po slovensko (Miran Hladnik, Siol)

----------------------------------------------------------------------

Message: 1
Date: Wed, 13 May 2009 11:43:42 +0200
From: "Kristof Jacek Kozak" <kristof-jacek.kozak na guest.arnes.si>
Subject: [SlovLit] Še o znanstveni rabi slovenščine
To: <slovlit na ijs.si>
Message-ID: <001901c9d3af$4db1b840$e91528c0$@kozak na guest.arnes.si>
Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2"

Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi,

z vznemirjenjem zasledujem smer diskusije, ki se je razvila na podlagi
prispevka dr. Alojzije Zupan Sosič. Gre za prenos poudarka z vprašanja
(ne)vrednotenja znanstvenih del, zapisanih v slovenščini, na (zakonsko)
zaščito slovenščine nasploh. Dovolite, da o tem podam tudi svoje mnenje.

Z ozirom na doslej izražena mnenja sodim, da gre za več ločenih stvari: prva
je raven oziroma kakovost slovenščine v domači "dnevni," javni uporabi,
druga je njen pomen kot znanstvenega jezika, tretja pa dejanska merila za
strokovno vrednotenje znanstvenih besedil oziroma nastopov. Tega trojega ne
smemo enačiti, za raven in pomen slovenščine pa se mi mnogo bolj
problematični kot tretja kažeta prvi dve točki, in sicer zaradi tega, ker
sta v veliki meri odgovorni za oblikovanje našega dejanskega, ne zgolj
deklarativnega odnosa do jezika.

Prepričan sem, da nisem edini, ki meni, da današnja javno govorjena
slovenščina ni na zavidljivi ravni. Neodgovorno, torej tudi nepravilno, rabo
jezika je mogoče zaslediti povsod v javnem življenju: od tiskanih do avdio,
vizualnih ter elektronskih medijev. Zato v okviru diskusije o kvaliteti (in
zaščiti) slovenščine prav tu vidim tisto polje, ki slovenistom in tistim, ki
se zavzemamo za lep jezik, vselej znova predstavlja glavni izziv.
Prav tako sodim, da (še bolj) uzakonjena raba slovenščine v znanosti ne bo
dvignila njene pogostnosti ali kvalitete. Za slednjo so v humanistiki in
tudi družbenih vedah, po mojem prepričanju, ključni predvsem znanstveni
prevodi. Le tako se terminološko polje širi onstran že sprejetega proti
novemu, s čimer se bogati tudi jezik. Samo spomnimo se razvoja znanstvene
(filozofske) slovenščine ob prevodih Heideggerja ter, kasneje, psihoanalize,
pa izjemne serije Studia humanitatis, če naj omenim le nekatere svetle
točke, katerih pa niti ni tako malo.
Kot popolnoma dvojezični govorec slovenskega in poljskega jezika tudi ne
morem obsojati nobenega tujega jezika, ki ga Slovenci govorimo. Še več: iz
izkušnje vem, da šele poglobljeno poznavanje tujega jezika dejansko osvetli
in osmisli lastnega. Za raven slednjega pa smo odgovorni le govorci sami.
Zato tudi dobrega poznavanja tujega jezika in njegove uporabe na (celo
domačih) simpozijih, znanstvenih srečanjih itd., ne razumem kot greh, temveč
za enakopravno vključevanje slovenske znanosti v širše tokove.

Resno pa ugovarjam mnenju, da slovenski jezik ogroža "nesamozavestno
sprejemanje tujih študentov." Prepričan sem namreč, da ni nič slabšega od
takšne ekskluzivistične domačnostne drže, ki dejansko ne pripomore k ničemur
razen k alienaciji morebitnih tujih študentov, še preden sploh pridejo v
Slovenijo. Krč, s katerim spet branimo slovenščino, ne bo pripomogel k
njenemu izboljšanju, kaj šele, da bi katerega izmed tujih študentov
prepričal, da bi se je začel učiti. Ponujanje predmetov v tujem jeziku -
seveda ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji - pa utegne
koristiti tudi, če ne predvsem, domačim študentom tako glede izmenjav
izkušenj kot glede mednarodnih stikov. Zato sodim, da stališče, ali bodo
stiki s tujimi študenti v slovenščini, ali pa jih ne bo, ne vodi nikamor.
Na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem ponujamo
vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo Erasmus in poslušajo
predmete v angleščini, kratek tečaj slovenščine. Že nekaj časa pa
prizadevamo, da bi tako rekoč obvezno uvedli tečaj slovenskega jezika,
kulture in književnosti ter na tak način pozitivno promovirali Slovenijo.
Za tako neposredno promocijsko dejavnost pa seveda ni denarja in projekt
zaenkrat čaka na boljše čase.

Glede točkovanja znanstvenih prispevkov, izrečenih ali objavljanih v
slovenščini, pa se brez nadaljnjega v celoti strinjam s kolegico Zupan
Sosič. Znanstvena raba namreč pomeni znanstveno rabo v katerem koli jeziku,
zato bi morala biti tudi besedila v slovenščini vrednotena enako kot
besedila v tujih jezikih. Vseeno pa to dejstvo nima avtomatično za posledico
boja za uveljavljanje slovenščine, temveč prej prizadevanja za ustrezno
točkovanje. Zavoljo tega razumem mnenje, da bi znanja slovenščine ne bilo
treba zapisovati kot posebne zahteve v habilitacijska merila, saj gre za
pogoj, o katerem bi sploh ne bilo treba izgubljati besed.

S spoštovanjem,

Krištof Jacek Kozak

_________________________________________
doc. dr. Krištof Jacek Kozak
Predstojnik Oddelka za slovenistiko
Prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj

Fakulteta za humanistične študije Koper
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
Tel.:     +386 (0)5 663-7740, 663-7758
Fax.:     +386 (0)5 663-7742
Skype:  kjkozak
kjkozak na fhs.upr.si

------------------------------

Message: 2
Date: Wed, 13 May 2009 21:01:22 +0200
From: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Subject: [SlovLit] Po linkih -- Re: Delitev po slovensko
To: "SLOVLIT" <slovlit na ijs.si>
Message-ID: <12BDDB58B37D4F1EA65794C5C94AE0FF na P4>
Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2"

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/sloven_eksk_bk.doc --  
ljubljanski
slovenisti na Kostelskem in v Beli krajini (poročilo Maruške Agrež).

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri112/index.html -- 
preveč raznoliko za skupno ime (npr. seja uredništva Slavistične revije,
zagrebški slovenisti v Vrbi), prevladuje pa bela; listanje po straneh 
albuma,
ki nekaj časa ni delovalo, je spet mogoče. -- miran

===

From: "Aleksandra Kocmut" <tristanina na gmail.com>
To: <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Wednesday, May 13, 2009 5:51 PM
Subject: Re: [SlovLit] RE: Delitev po slovensko -- Re: Znanstvena 
slovenščina

Deljenje SP pojasnjuje od paragrafa st. 599 dalje (dovoljuje npr. ko-alicija
in koa-licija). Na kratko gre za to, da mora biti vsaj en zlog v vsakem delu
deljene besede in da mora biti izgovorljiv.

Se mnogo hujsi primeri, kot jih je navedla gospa Jolka Milic, kraljujejo v
romanu Clovek, ki se je pretepal z angeli (Aaron Kronski):
zve-st
na-dvse
obnašanj-a
itd.

Tudi sicer je knjiga masaker slovenskega jezika, kar je res skoda, saj je
vsebinsko roman zanimiv, svez in pritegne k branju.

Aleksandra Kocmut

------------------------------

_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na 
naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> 
Encoding --> Central European (ISO).

Konec SlovLit izvleček, let 306, številka 5
******************************************* 