[SlovLit] Iz Zadra: 27. april in Brižinski spomeniki
Miran Hladnik, Siol
miran.hladnik na guest.arnes.si
Tor Apr 28 15:42:37 CEST 2009
From: "Osolnik, Vladimir" <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Sent: Tuesday, April 28, 2009 2:19 PM
Subject: RE: [SlovLit] Iz Zadra: 27. april in Brižinski spomeniki
Miran, to v dopisu kolega K. Laha omenjeno in priporočeno obsežno in poglobljeno
študijo o Brižinskih spomenikih je napisala ena izmed nadarjenih študentk
profesorja dr. Murna, slovenista iz Zadra, in pomeni enega izmed odmevov
večletnega pedagoškega in raziskovalno-znanstvenega dela prof. dr. Janeza
Rotarja na univerzi v Zadru.
Osnova dualističnih miselnih krščanskih tokov v prenjih je (kot je znano)
starogrška in zgodnje krščanska, kot nasploh filozofski/modroslovni temelji
v južnoslovanskem prostoru: gotovo bi bilo zanimivo spoznati to delo v celoti
ali v strokovni kritiki. (Morda bi ga opisali v 'Slavistični reviji?)
Pripomnil bi še, da je o slovenskih spomenikih pismenstva, ki jih hranijo v
Brižinju (Freising) na Nemškem, dolgo tekla zanimiva polemika: zaradi nekdanjih
lastnikov iz plemiške družine Frankapan na Krku na Hrvaškem in zaradi jezikovno
nerodnega nemškega pripisa na enem izmed poškodovanih listov, da jih je
spisal s svojo roko sveti Hijeronim 'hrabaški', so večkrat poskušali dokazati,
da so to hrvaški in ne slovenski fragmenti starejšega in daljšega krščanskega
besedila. Štirikrat ponovljena beseda 'sodba', 'soditi', nasproti pri vseh ostalih
Slovanih znane oblike 'suditi', 'sud', potrjuje Kopitarjeve (in tudi druge) navedbe,
da gre za staroslovansko besedilo alpskih Slovanov iz jezikovnega južnoslovanskega
debla, iz katerih so pozneje (po letu 854, 858 in 863) (letnice so vezane na
dejavnosti Konstantina/Cirila in Metoda Solunskega ter njunih sodelavcev in
učencev na tedanjem oz. današnjem slovenskem poselitvenem prostoru) naši
predniki izoblikovali slovensko ljudstvo, nato slovenski narod in v drugi polovici
XIX. stoletja tudi slovensko nacijo.
lp, mirko
Dodatne informacije o seznamu SlovLit