[SlovLit] JiS 2008/6

[jurska]

Zaključna šesta številka triinpetdesetega letnika revije Jezik in slovstvo
vsebinsko prinaša pet razprav, dve oceni in dve poročili. 

V razpravljalnem delu revije so literarno obarvani prispevki posvečeni
slovenskim knjižnim predlogam in njihovim filmskim interpretacijam,
osebnostnim intervjujem ter motivu Lepe Vide v slovenski mladinski
književnosti, jezikoslovna prispevka pa sta povezana z nemško-slovenskimi
frazeološkimi vzporednicami in družbenimi akterji v medijskem diskurzu.

BARBARA ZORMAN v članku razpravlja o vplivu literature na slovenski film med
letoma 1948 in 1991. Posebno pozornost nameni zlasti političnemu nadzoru pri
izbiri literarnih in scenarističnih predlog, slovenskemu zgodovinskemu
filmu, umetniškosti slovenskega filma ter scenarijem kot kazalcem razmerja
med filmom in literaturo. Med osrednjimi režiserji tega obdobja posebej
izpostavi Franceta Štiglica, Boštjana Hladnika, Matjaža Klopčiča in Vojka
Duletiča.

Izidor Cankar in Anton Ocvirk sta v članku LEJE FORŠTNER predstavljena kot
prva pisca osebnostnih intervjujev na Slovenskem. Avtorica se osredotoči na
Obiske in Razgovore, Cankarjevo in Ocvirkovo zbirko literarnih intervjujev,
ter primerjalno glede na programske cilje, ki vplivajo na ubeseditev,
literarno-estetsko realizacijo zapisa in avtorjevo subjektivnost predstavi
vsebinsko in stilno strukturo pogovornih sekvenc v obeh delih ter njihovo
funkcijo. Zanimivo se zdi do sedaj še nepoudarjeno spoznanje, da ima
intervju kot danes precej razširjen novinarski žanr na Slovenskem literarne
korenine.

V članku MILENE MILEVE BLAŽIĆ je motiv Lepe Vide predstavljen v luči sedmih
teorij ljudskih pravljic, in sicer folkloristične, strukturalistične,
literarne, psihoanalitične, sociološke, feministične in
poststrukturalistične. Avtorica največ pozornosti nameni mladinskim delom, v
katerih se pojavlja motiv Lepe Vide (Ihanova pesem Mlada Vida, Prešernova
Lepa Vida, Lepa Vida v akciji Andreja Rozmana Roze in pravljica Kraljevič in
Lepa Vida), ter skuša s pomočjo primerjalne analize opredeliti podobnosti in
razlike v literarnih realizacijah motiva.

HELENA KUSTER v članku predstavi, kako se na področju frazeologije kažejo
slovensko-nemški jezikovno-kulturni vplivi. Na podlagi izbranih izcitatnih
frazeoloških primerov, pridobljenih iz nemškega in slovenskega referenčnega
korpusa, ponazori in posebej izpostavi zlasti tista mesta, kjer je povezava
z nemško kulturo dokazljiva. To se kaže predvsem v citatih kanoniziranih
nemških avtorjev weimarske klasike (Goethe, Schiller), katerih dinamika v
obeh jezikih kaže na medsistemske povezanosti slovenščine in nemščine.

V članku SIMONE BERGOČ je predstavljena kvantitativna in kvalitativna
analiza številčno najbolj prisotnih družbenih akterjev v izbranih
komentarjih Sobotne priloge iz leta 1990 in 2003. Avtorica na teoretičnem
ozadju sociolingvistike, jezikovne antropologije, kritičnega jezikoslovja in
diskurzivne analize prikaže, kako so bila v času pred odcepitvijo od
Jugoslavije in v času pred vstopom v EU v medijih prisotna
kulturnoidentitetna vprašanja ter kako je v kontekstu političnih odločitev
učinkovala ideologija jezikovnega ekskluzivizma.

Ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z oceno monografije Marije
Stanonik o slovenski narečni književnosti JANJE VOLLMAIER, sledi pa ji
predstavitev in ovrednotenje slovaropisnega zbornika, ki ga je uredil Marko
Jesenšek, avtorice ANJE BENKO. Rubriko sklepata dve poročili: URŠKA JARNOVIČ
in MOJCA STRITAR poročata o šesti konferenci Jezikovne tehnologije, ki je
potekala v Ljubljani, POLONCA KOCJANČIČ pa predstavi 13. kongres EURALEX, ki
je potekal v Barceloni. 

Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam
priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih z lirskimi
cikli in slovensko poezijo, slovensko recepcijo Emila Zolaja, sodobno
primerjalno književnostjo, kulturološkimi miti o ženski in krščanskimi miti
o smrti in njihovimi literarnimi upodobitvami ter z vzgojo in krepitvijo
zavesti o narodni pripadnosti v šolah.  

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.
Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete
povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.