[SlovLit] Gruzi(*)ci

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Silvo Torkar" <silvot na zrc-sazu.si>
Sent: Thursday, February 26, 2009 9:56 PM
Subject: Re: [SlovLit] Pravljice danes -- Gruzinska jezikoslovka poje -- Pet pesnikov z zvokom

Ob razveseljivi novici o bližnjem koncertu gruzinske zborovske glasbe (mimogrede, to ne 
bo ravno prvi koncert gruzinske glasbe v Sloveniji, saj so Gruzinci že gostovali v 
ljubljanskih Križankah z državnim ansamblom pesmi in plesa, ko sta pobrateni mesti 
Ljubljana in Tbilisi v 70. in 80. letih večkrat gostili pisatelje in pesnike, glasbenike, filmske 
delavce, prirejali televizijske spoznavne večere ipd.) bi rad opozoril na kratek zgodovinski 
spomin piscev SP 2001, ki so že zdavnaj ustaljeno in večkrat normirano obliko Gruzinci, 
Gruzinke, gruzinski (z naglasom na drugem zlogu, gl. SP 1962, SSKJ 1991 in poznejše 
izdaje, vsi pomembnejši tujejezično-slovenski slovarji, Enciklopedija Slovenije 3 1989, 
geslo Gruzinsko-slovenski odnosi) degradirali in dali prednost srbski in hrvaški obliki 
Gruzijci, Gruzijke, Gruzijski - z naglasom na prvem zlogu. Slovenski knjižni jezik so pač 
gradili in bogatili predvsem slovenski pisatelji, pesniki, strokovni in poljudnoznanstveni 
pisci in stopetdeset let intenzivnega razvoja knjižnega jezika pač ni mogoče preprosto 
prezreti in se na uveljavljeno normo požvižgati. Obliko gruzinski itd. so uporabljali naši 
najboljši prevajalci Puškina, Lermontova in drugih velikih ruskih avtorjev, ki so pisali o 
Kavkazu, že v drugi polovici 19. stol., predvsem pa Vladimir Levstik in Mile Klopčič v 20. 
stol.: 

Za osveto te skoval je sin gruzinskih tal
in brusil te Čerkez za boj krvavi.
(M. Lermontov, Kinžal, Izbrano delo, Ljubljana 1975, str. 92, prev. M. Klopčič).

Klasično delo gruzinske književnosti, ep Vitez v tigrovi koži, je v slovenščino prepesnil 
Tone Pavček:
Meni jo bilo je dano peti po gruzinsko zdaj
zavolj nje, ki od nje srce mi žalostno je vekomaj.
(Sodobnost 1967, str. 225, ponatis v knjižni izdaji Kondorja 1975, str. 5.

Davidu, bogu Gruzincev, ki je luč čez vsa svetila,
ki od vzhoda do zahoda moč njegova širi krila.
(Rustaveli, 1975, str. 117).

O Gruzincih (in ne Gruzijcih) so pisali pesnik A. Aškerc, ljubljanski župan I. Hribar, slavist 
M. Murko,  potopisci L. Stiasny, I. Knific, publicist J. Stanič, prevajalec in leksikograf J. 
Moder, celo sam glavni avtor SP 2001 (v Slovenskem knjižnem jeziku I, Ljubljana 1965, 
str. 64, je reprodukcija gruzinskega tiskanega besedila in pod sliko napis: Vzorec 
gruzinske pisave.

Ali delo mojstrov slovenskega jezika A. Aškerca, V. Levstika, M. Klopčiča, J. Modra, T. 
Pavčka, pa tudi slovenska jezikoslovna pamet, kot se izraža v pravopisni in slovaropisni 
tradiciji (SP 1962 in SSKJ 1991 in številna druga leksikografska dela) res tako malo 
tehtajo, da jih je mogoče v trenutku odriniti vstran in jih razvrednotiti? Trdno sem 
prepričan, da ne. Prihodnje izdaje sedanjega SP bi vsekakor morale upoštevati argumente 
in dejstva in obliko gruzijski postaviti na drugo mesto ali pa jo v celoti opustiti. 
Silvo Torkar