[SlovLit] Naj študentski prispevek o inovativnosti -- Esej in singularnost
Miran Hladnik, Siol
miran.hladnik na guest.arnes.si
Sre Feb 4 19:30:36 CET 2009
From: <enovice na lists.lui.si>
Sent: Wednesday, February 04, 2009 4:13 PM
Subject: [LUI eNovice] LUI vabi
Z namenom spodbujanja inovacijskega novinarstva ter ozaveščanja o
inovativnosti Ljubljanski univerzitetni inkubator razpisuje tekmovanje za
naj študentski prispevek o inovativnosti!
Vabljeni študentje vseh študijskih smeri, ki vas veseli poročanje o
inovacijah in menite, da znate biti izvirni, drugačni, inovativni!
Rok za oddajo prijav oz. prispevkov je 27. marec 2009, slavnostna podelitev
nagrad bo potekala 15. aprila 2009 v sklopu InCo konference 2009 -
Konference o inovacijskem komuniciranju, ki jo organizira Vibacom.
Nagrada za najboljši študentski prispevek je plačana kotizacija za udeležbo
na IJ-6, šesti konferenci o inovacijskem novinarstvu na Stanfordski univerzi
v ZDA v maju leta 2009 (http://www.innovationjournalism.org/) ter s konferenco
povezani stroški potovanja in bivanja, ki jo prispeva LUI.
Prispevke z dokazilom o študentskem statusu pošljite na elektronski naslov
tina.cok na lui.uni-lj.si . Več o tekmovanju in kriterijih dobite na spletnem naslovu
http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/.
===
From: "Gašper Troha" <gasper.troha na guest.arnes.si>
Sent: Wednesday, February 04, 2009 7:24 PM
Subject: vabilo za prispevke na mednarodni konferenci o eseju
Esej in singularnost
Mednarodna konferenca Slovenskega društva za primerjalno književnost
Ljubljana, 22.-23. oktober 2009
Esej se izogiba zvrstnim klasifikacijam in izpada iz tipologij treh
literarnih vrst, podedovanih iz romantike, a je v literarni vedi 20.
stoletja vendarle prepoznan kot samostojen žanr, za katerega je značilno, da
preči meje literature in njeno govorico križa z jeziki drugih umetnosti,
filozofije, znanosti, religije, politike. Esej je zvrst, ki poleg romana
morda najbolj ustreza modernosti: od Montaigna in Bacona preko Benjamina in
Adorna do danes ga odlikuje izkustveno in raziskujoče ustvarjanje znanja,
prevpraševanje utrjenih sistemov vednosti in disciplinarnih delitev, pa tudi
dvom o tradicionalnih avtoritetah in občih zakonih; esej v dane kulturne
vire intervenira s poetskim pisanjem, avtoriziranim predvsem z enkratnostjo
posameznikove eksistence, izkušnje, perspektive, kar mu omogoča razpiranje
vedno novih, včasih komaj slutenih relacij med besedami, rečmi, pojmi,
disciplinami in izkustvi. Eksperimentalno ustvarjalnost eseja, njegov pomen
v dinamiki mišljenja, pa tudi njegovo hibridnost ali mejnost (v zadregi
označeno kot >polliterarnost<) želimo premisliti in opredeliti tudi zunaj
udobnih obrazcev o eseju kot subjektivnem, le formalno literariziranem
predelovanju in predstavljanju vednosti. Konceptualno zajetje, ki bi se pri
tem lahko izkazalo za produktivno, implicira singularnost, problematiko,
katero so v zadnjem času na različne načine razreševali v filozofskih
(Jean-Luc Nancy) in literarnovednih raziskavah (Samuel Weber, Timothy Clark
in Derek Attridge). Singularnost - in tej je sama umetnost v bistvu
neogibno zapisana - odpira nove perspektive na znane strukturne značilnosti
eseja, kot so subjektivnost, mešanje žanrov, refleksivnost in
avtorefleksivnost, prvoosebni govor, avtobiografskost, retoričnost in
poetičnost, narativnost, intertekstualnost, odprta forma itn. Konferenca bo
iskala odgovore na naslednja vprašanja: V kakšni zvezi sta na področju eseja
singularnost in pluralizem etik, politik, resnic, ki naj bi bil domnevno
emblem postmoderne? Koliko in kako esejistično pisanje prekoračuje žanrske
meje eseja ter oblikuje romane, pesmi, drame, uprizoritvene umetnosti? Kako
se preobraža v govorici sodobnih množičnih medijev, tiskanih in
elektronskih? Ali obstaja tudi esejistična pop kultura? Kako je esej
uporabljen ali zlorabljen v šolstvu? In ali ni v družbi, kjer so kriteriji
vednosti omajani, esej pogosto tudi pretveza, alibi? Se za retoriko esejizma
v mnogih primerih ne skrivajo argumentacijski primanjkljaji, logične napake,
znanstvena nekompetentnost, skrite politične agende, ideologije? Ali pa je
morda transgresivno mišljenje, kakršno se vpisuje v esejskost, le neogiben,
inherenten segment spoznavajočega umevanja novih realnosti?
Organizacijski odbor: dr. Marko Juvan (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani),
dr. Darja Pavlič (Univerza v Mariboru), dr. Ivo Pospíšil (Univerza v Brnu),
Jola Škulj (ZRC SAZU, Ljubljana).
Prosimo, pošljite naslov in kratek osnutek (300 znakov) dvajsetminutnega
prispevka v slovenščini do 1. junija 2009 na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si.
Slovensko društvo za primerjalno književnost bo avtorje vseh izbranih
osnutkov v juniju 2009 uradno povabilo na konferenco. Povabljeni referenti
bodo naprošeni, da daljše povzetke (2000 znakov) pošljejo do 20. septembra
2009, ker bodo objavljeni v brošuri pred konferenco.
Izbrani, dopolnjeni in uredniško ocenjeni prispevki s konference bodo
objavljeni v reviji Primerjalna književnost v juniju 2010.
Kotizacije ni. Delovni jezik na mednarodni konferenci bo angleščina;
referati bodo lahko izjemoma predstavljeni tudi v slovenščini, vendar
simultanega prevajanja zaradi visokih stroškov najverjetneje ne bo mogoče
zagotoviti.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit