[SlovLit] JiS 2008/5

[jurska]

Peto številko triinpetdesetega letnika revije Jezik in slovstvo sestavlja
pet razprav, tri ocene, poročilo in zapis o Prešernovi osebnosti in
ustvarjanju. Razpravljalni del revije tematsko prinaša jezikoslovne
prispevke, povezane z izdelavo terminoloških slovarjev na podlagi korpusov,
korpusnim preučevanjem večbesednih leksikalnih enot, računalniškim
leksikografskim projektom FrameNet ter literarna prispevka o dramskem
ustvarjanju Emila Filipčiča in literarni ustvarjalnosti Aksinje Kermauner.

NATAŠA LOGAR in ŠPELA VINTAR v članku opisujeta, kako je mogoče s pomočjo
slovenskega referenčnega korpusa FidaPLUS ter korpusa besedil odnosov z
javnostmi KoRP na podlagi pogostnostnih seznamov besed (lem) in s pomočjo
samodejnega luščenja enobesednih in večbesednih kandidatov za terminološke
besede in besedne zveze oblikovati tehnološko in metodološko sodobnejši in
uporabniku prijaznejši terminološki slovar. Opozorita tudi na problematiko
določanja meje terminološke in neterminološke leksike, terminološko
variabilnost in kolokabilnost, kot se kažejo v korpusnem jezikoslovju, ter
na omejitve metode samodejnega luščenja izrazov.

Večbesedne leksikalne enote so v članku POLONE GANTAR na
skladenjsko-pomensko-korpusni teoretični osnovi predstavljene kot
>statistično predvidljiv in semantično pogojen pojav<. Obravnavane so v
sobesedilnem okolju, pri čemer so upoštevane tudi njihove povezovalne
lastnosti, kot jih določajo sintagmatska in paradigmatska razmerja. Njihova
frazna jedra, tj. povezovalno najtrdnejše besedne zveze, so določena s
pomočjo statistične analize korpusa FidaPLUS in besednimi skicami
(WordSketches). Avtorica izpostavi t. i. skladenjsko-pomenski profil
izbranih leksikalnih enot, na podlagi katerega se o leksikalnem statusu
izbrane besedne zveze odloča glede na obseg in elemente besedilnega okolja,
znotraj katerega lahko preučevana besedna zveza uresničuje svoj pomen.

SIMON KREK v članku natančneje predstavi računalniški leksikografski projekt
FrameNet, v okviru katerega je mogoče besede opisovati s pomočjo pomenskih
shem, ki združujejo pomenske in skladenjske lastnosti posameznih besed.
Predstavi ključne pojme za razumevanje ideje FrameNeta - prehajanje od
pomenske k skladenjski analizi, jedrnost, nasledstvo, opuščanje - in skuša
prek številnih avtentičnih primerov iz korpusa FidaPLUS prikazati podobo
tovrstnih jezikovnih opisov v slovenskem jezikovnem okolju.

V članku MATEVŽA RUDOLFA sta podrobneje obravnavani dve drami Emila
Filipčiča - Kegler 6 in Ujetniki svobode. Avtor predvsem na podlagi
podrobnejše analize dramskih oseb, jezikovnih značilnosti in komike
Filipčičevo dramatiko uvrsti in umesti v kontekst drame absurda ter v tem
okviru izpostavi posamezne ludistične elemente, ki so prisotni v dramskem
svetu obeh del.

DRAGICA HARAMIJA se v članku osredotoči na žanrsko precej raznolik
ustvarjalni opus Aksinje Kermauner, ki ga zaznamuje tematika slepote in
slabovidnosti. Po biografski umestitvi Aksinje Kermauner avtorica prispevka
natančneje predstavi dela Kakšne barve je tema?, Koliko sem bila stara, ko
sem se rodila?, Polna Luna in shujševalna kura, Modrost starodavnega anka,
Tema ni en črn plašč, Snežna roža, Juhuhu pa ena gnila plastenka!, Fuj,
pivoled!, Berenikini kodri in Oblaki so rdeči, rdeči kot kri, jih analizira
z vsebinskega in stilističnega vidika ter poudari njihov pomen za otroke in
mladostnike s posebnimi potrebami.

Ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z zapisom VINKA CUDERMANA
Neznani Prešeren malo drugače, v katerem avtor razpravlja o psihiatričnih
vidikih Prešernove osebnosti, periodizaciji nastanka posameznih pesmi ter
kritično oceni jezikovno popravljeni izdaji Prešernovih Poezij in dve
interpretaciji Prešernovih pesmi v šolskih učbenikih. Sledijo tri ocene:
ANDREJA ŽELE predstavi in ovrednoti monografijo Chikako Shigemori Bučar o
skladenjskih razmerjih v japonščini in slovenščini, MATEJA JEMEC TOMAZIN
ovrednoti monografijo Polone Gantar o stalnih besednih zvezah v slovenščini,
ANJA BENKO pa podrobneje predstavi zbornik prispevkov s frazeološke
konference Europhras 2005. Rubriko zaključuje poročilo, ki sta ga o
leksikološki in leksikografski delavnici Lexicom 2008 zapisala OLGA POBIRK
in SIMON ŠUSTER. 

Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam
priporočamo, v kateri je predstavljenih osem knjig, povezanih z
esejističnimi portreti duhovnih očetov Tarasa Kermaunerja, esejističnimi
razmišljanji o slovenski dramatiki in gledališču, prevajanjem besedil iz
prve polovice 20. stoletja, medkulturno obravnavo slovenskega jezika in
literature, stilistiko in zvrstnostjo, rabo dvojine, slovenskimi književniki
v začetku 20. stoletja ter književnostjo v izobraževanju.  

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.
Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete
povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.  





 

__________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature
database 3715 (20081224) __________

The message was checked by ESET NOD32 Antivirus.

http://www.eset.com