[SlovLit] JiS 2008/3-4

Pet Okt 24 14:36:40 CEST 2008

Letošnja tematska številka Jezika in slovstva, ki je nastala v sodelovanju z
Univerzo na Dunaju, na 190 straneh prinaša enajst razprav, polemiko, oceno
in zapis o življenjskih zgodbah. 

Krovna tema številke je slovenska avtobiografija in avtobiografsko pisanje,
ki jo avtorice in avtorji prispevkov osvetljujejo z različnih teoretičnih in
metodoloških vidikov.

ALENKA KORON v članku na teoretičnem ozadju postklasičnih teorij pripovedi
analizira posamezne odlomke avtobiografskega pisanja Ilke Vašte, Lojzeta
Kovačiča, Jakoba Alešovca, Ivana Cankarja, Janeza Trdine in Ivana Mraka ter
se osredotoči na identiteto, subjekt in fikcijskost avtobiografske
pripovedi, pripovednost, fokalizacijo, nezanesljivost pripovedovanja ter na
razmerje med realnimi bralci in realnimi avtorji.

V članku JOŽICE ČEH je Cankarjevo avtobiografsko delo Moje življenje
preučeno z vidika vezi oz. razmerja med fikcijo in resničnostjo. Posebna
pozornost je namenjena fikcijskim signalom in pisateljevim doživetjem iz
otroštva v povezavi z ubeseditvami v Mojem življenju.  

BLANKA BOŠNJAK se v članku po etimološki in žanrski opredelitvi
avtobiografije posveti predvsem spominski avtobiografskosti, spominskemu
kolažu, potopisni avtobiografskosti in fikcijski avtobiografskosti v
izbranih besedilih sodobne slovenske kratke proze, pri čemer opozori na
žanrski sinkretizem kot stalnico v vseh analiziranih besedilih.  

V članku IRENE NOVAK POPOV so na pobudo razprave Ženski avtobiografski
diskurz Neve Šlibar podrobno predstavljene in primerjalno obravnavane štiri
ženske romansirane avtobiografije, in sicer Podobe iz mojega življenja Ilke
Vašte, Ure mojih dni Mire Mihelič ter Zaznamovana in Saga o kovčku Nedeljke
Pirjevec.

SUZANA TRATNIK v članku z avtobiografskega vidika pogleda na gejevsko in
lezbično pisanje. Na podlagi antologije Modra svetloba, homoerotična
ljubezen v slovenski literaturi, kratkoproznega prvenca Urške Sterle Vrsta
za kosilo in romana češke pisateljice Zuzane Brabcove Leto biserov
razmišlja, če je v tovrstni literaturi prisotnost avtobiografskih elementov
nujna. 

MOJCA UREK v članku obravnava avtobiografsko pisanje tako ali drugače
zaznamovanih ljudi z roba družbe. Predstavi različne vrste kritičnih
avtobiografij, ki so se izoblikovale na tem področju, pri čemer posebej
izpostavi avtobiografije žensk, avtobiografije norosti, avtobiografije
telesa ter avtobiografije kot izpovedi in ujetosti v predpisane scenarije.

Z avtobiografskega vidika na slovensko esejistiko zadnjih petdesetih let
pogleda MIRAN ŠTUHEC. Razmišlja zlasti o esejih, ki se približujejo
avtobiografičnosti, pri čemer posebej izpostavi Cankarjevo Belo krizantemo
ter izbrane eseje Jožeta Udoviča, Uroša Zupana, Bojana Štiha, Lojzeta
Kovačiča, Kajetana Koviča ter Aleša Bergerja, in o esejih, ki tematizirajo
znane osebe. Med slednjimi izpostavi eseja Marjana Rožanca, posvečena Janezu
Poldi in Ivu Danevu, eseja Draga Jančarja o Borisu Pahorju in Jožetu
Pučniku, esej Janka Kosa o Dušanu Pirjevcu, Tarasa Kermaunerja o Ferdu
Kozaku ter esej Toneta Pavčka, posvečen Antonu Trstenjaku.

ANDREJ LEBEN v članku predstavi načine opredeljevanja avtorjev glede
avtobiografskega znotraj lastnega avtobiografskega pisanja. Spoznanja
ilustrira s primeri iz del Janeza Trdine, Ivana Cankarja, Vladimirja Bartola
in Lojzeta Kovačiča.

Avtobiografsko metodo raziskovanja človekovega vsakdanjika v etnologiji z
zgodovinskorazvojnega vidika v članku predstavi BREDA ČEBULJ SAJKO.
Osredotoči se predvsem na teoretično-metodološke prispevke Zmaga Šmitka,
Mojce Ramšak, Marije Makarovič, Daniele Koleve, Marije Stanonik, Brede
Čebulj Sajko, Uršule Lipovec Čebron, Martine Piko Rustia, Vesne Horžen ter
Kristine Toplak, predstavi pa tudi simpozije, seminarje in posvete, povezane
z zbiranjem in razlaganjem avtobiografij.

JERNEJA PETRIČ v članku podrobneje predstavi avtobiografsko pisanje
slovenskih izseljencev v Ameriki, posebej pa se osredotoči na Spomine ob
tridesetletnici prihoda v Ameriko zdravnika, urednika in slovaropisca Franka
Javha Kerna. Predstavi jih tako z vsebinskega in družbenega kot tudi z
jezikovnega vidika.

MARKO JESENŠEK se v članku posveti pisanju o jezikovnih stikih in
prepletanjih v avtobiografskih črticah Zofke Kveder, povezanem s
slovensko-češko-hrvaško-nemškim jezikovnim okoljem, v katerem je živela
Zofka Kveder. Na posameznih odlomkih iz črtic, ki so izhajale v mesečniku
Domači prijatelj, skuša prikazati načine dojemanja in odnos do posameznih
jezikov tako avtorice črtic kot njenih treh hčera.

Posebna rubrika Polemika prinaša razmišljanje ERWINA KÖSTLERJA o družbenih
in kulturnih predsodkih, ki so v zgodovini vplivali na prevajanje
Cankarjevih del in posledično tudi na dojemanje in interpretiranje slovenske
literature v nemški literarni javnosti. Na podlagi lastnega prizadevanja za
kar se da objektivne prevode Cankarjevega literarnega opusa avtor opozori
tudi na nekatere ideološke interpretacije Cankarjevih del v slovenskem
prostoru, in sicer od začetka 20. stoletja do danes. 

Ocenjevalno-poročevalski del revije sestavljata ocena in zapis o
življenjskih zgodbah: URŠKA PERENIČ predstavi in ovrednoti zbornik
prispevkov na temo slovenistike v Avstriji, MARIJA STANONIK pa prek
primerjanja motivov ljubezni in druge svetovne vojne predstavi knjige
spominov Julijane Kavčič, Marije Demšar in Cilke Štucin. 

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je
predstavljenih pet knjig, ki avtobiografskost tematizirajo z vidika
nastajanja romanov Lojzeta Kovačiča, spominov, avtobiografij, pisem in
zapiskov slovenske manjšine v Italiji, povezanih s povojnimi poboji in
izseljevanjem, Goethejevega življenja, spominov Alme M. Karlin na drugo
svetovno vojno ter življenjske in ustvarjalne poti Prežihovega Voranca.  

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.
Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete
povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.  

__________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature
database 3551 (20081024) __________

The message was checked by ESET NOD32 Antivirus.

http://www.eset.com