[SlovLit] Komentar k evropskemu referencialnemu indeksu revij za humanistiko (ERIH)

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
Čet Sep 4 18:32:07 CEST 2008


From: "Aleksandra Derganc" <aleksandra.derganc na guest.arnes.si>
Sent: Thursday, September 04, 2008 6:22 PM
Subject: Re: [SlovLit] JSTOR, ERIH in drugo

Dragi Miran, lani sem kot bivša članica ZS pri ARRSu poslala tja tole 
pismo o ERIH. Mogoče bi bilo mogoče zanimivo tudi za druge člane 
Slovlita. Lp, Saša

Za humanistične znanosti je doslej obstajalo več seznamov revij, ki pa revij niso rangirale. 
Ameriški seznam revij AHCI, ki velja za nekako 'prestižnejšega', ker je vključen v znanstveno 
mrežo (Web of Science),  je razmeroma nepopoln, saj veliko pomembnih evropskih revij v 
njem ni.  To je bilo občutiti tudi v evropski raziskovalni srenji, ki je zato izdelala evropski 
seznam pomebnih revij s področja humanistike. 
 
V primerjavi s seznamom AHCI je v evropskem seznamu mogoče opaziti velik napredek, 
saj so vanj uvrščene mnoge evropske revije, ki jih ni v AHCI, med drugim tudi slovenske. 
Vendar ni mogoče ne opaziti problematičnosti rangiranja revij na tri kategorije: A, B, C. 
 
Kriteriji so naslednji:
 
(10-25% vseh revij v seznamu)
-ugledne (high-ranking) mednarodne revije
-velik ugled med strokovnjaki
-redno citirane po vsem svetu
 
B. -standardne mednarodne revije
-soliden ugled v med strokovnjaki v različnih deželah
 
C. -pomembne lokalne/regionalne revije
-predvsem lokalna/regionalna publika
-upoštevane samo evropske revije (članice ESF)
 
Ker sem sama jezikoslovka-slavistka, bom komentirala predvsem seznam jezikoslovnih revij. 
Vseh revij je v tem seznamu približno 1100. V kategorijo A so uvrščene predvsem 
anglojezične revije, ki imajo splošnejšo tematiko. Revij, ki bodisi obravnavajo slovanske 
jezike bodisi so izdane v slovanskih državah, je pribl. 70. Med njimi sta prišli v A kategorijo 
le dve: ruska splošnojezikoslovna Voprosy jazykoznanija in mednarodna Russian Linguistics 
(prinaša članke v angleščini in ruščini, izhaja na Nizozemskem). 8 revij se je uvrstilo v B, med 
njimi dve češki (ena od njih je posvečena azijskim in afriškim študijam in izhaja v angleščini, 
nemščini, francoščini, druga splošnojezikoslovna), ruska je posvečena ruščini in izhaja pretežno 
v ruščini. Ostale so posvečene slavistiki, dve z nemškega, dve z angleškega govornega področja, 
ena izhaja v Skandinaviji.
 
Ostalih 60 revij se je uvrstilo v kategorijo C. Med njimi so reprezentativne revije, ki obravnavajo 
ostale slovanske jezike, npr.  češka Slovo a slovesnost, Jezyk polski, hrvaške, slovaške, bolgarske, 
naša reprezentativna Slavistična revija. Revije, ki obravnavajo slovanske jezike in izhajajo v 
slovanskih jezikih (čeprav ne izključno, vse so odprte), so v tem seznamu pretežno kategorizirane 
kot lokalne/regionalne. Seveda je taka oznaka neustrezna: vrsta teh revij je reprezentativnih revij 
svojih dežel, imajo ugled in jih berejo in citirajo raziskovalci po vsem svetu, seveda tisti, ki se s 
temi jeziki ukvarjajo. Upam si trditi, da te revije niso manj kakovostne kot mnogo revij, ki so 
uvrščene pod A, razlika je najbrž v nakladi in razširjenosti. Naj spomnim le na to, da so češko 
revijo Slovo a slovesnost ustanovili praški strukturalisti, katerih ideje so močno vplivale na 
svetovno jezikoslovje. Ugotavljam, da je v evropskem okviru jezikoslovje slovanskih jezikov 
potisnjeno v obroben položaj, da kaže tako rangiranje ne le rangiranje revij, ampak tudi 
rangiranje jezikov in znanstvenikov, ki se z njimi ukvarjajo.

Na spletu sem zasledila pripombe britanskih raziskovalcev na te sezname (dosegljive prek spletne 
strani Arts and Humanities Research Council). Pripomb je razmeroma veliko, pritožujejo se 
zaradi subjektivnosti in nejasnih kriterijev pri izboru. Meni se zdi zanimiva pripomba, ki se 
večkrat ponavlja, namreč, da je treba besedilo ob rangiranju revij napisati na novo tako, da bo v 
njem odsotna kakršnakoli implikacija vrednostne ali kvalitativne sodbe, češ da tako besedilo 
lahko povzroči škodo.
 
Verjetno bo ob tem seznamu veliko pripomb tudi v drugih znanstvenih skupnostih, kar ni 
nepričakovano, saj gre za novost, ki bo gotovo doživela še določene spremembe. Zaradi 
tega se tudi ne morem strinjati s tem, da bi naš pravilnik ocenjevanja znanstvene 
produkcije na vrat na nos sledil tovrstnemu rangiranju revij. 
 
S spoštovanjem, Aleksandra Derganc, 2. 7. 2007


Dodatne informacije o seznamu SlovLit