[SlovLit] Zagovor doktorske disertacije

[Peter Jurgec]

Vabim vas na zagovor svoje doktorske disertacije "Novejše besedje s  
stališča fonologije: Primer slovenščine" (mentorica prof. dr. Ada  
Vidovič Muha, somentorica prof. dr. Vesna Mildner). Zagovor bo v  
ponedeljek, 14. julija 2008, ob 12.00 v modri sobi v 5. nadstropju  
filozofske fakultete v Ljubljani. Prilagam krajši povzetek.

Peter Jurgec


Novejše besedje s stališča fonologije: Primer slovenščine  
(Povzetek)

Fonološki neologizmi so dveh vrst: nov(ejš)e prevzete besede in nove  
tvorjenke. V literaturi pogosto najdemo tezo, da so nove besede  
fonološko izjemne. Večina raziskav fonologije prevzetih besed išče  
razlago za izjemno vedenje prevzetih besed v interakciji izvornega in  
ciljnega jezika, neprevzeti fonologiji ciljnega jezika ali v  
univerzalnih težnjah. Različne skupine prevzetih besed naj bi bile v  
hierarhičnem odnosu, neprevzeta fonologija pa naj bi imela samo  
podmnožico struktur, ki jih dovoljuje fonologija prevzetih besed.  
Gradivo iz slovenščine potrjuje, da podmnožični odnos ni edini  
možni. Jeziki imajo torej lahko tudi disjunktivne odnose: različne  
skupine besedja (glede na prevzetost ali sicer) so med seboj  
neodvisne. Prevzete besede v standardni slovenščini, kakor se govori  
v Ljubljani (dalje: slovenščina), primerjam z neprevzetimi.  
Pozornost namenjam tudi fonologiji neprevzetega besedja, ki do sedaj  
ni bila dovolj podrobno opisana (npr. distribucija polglasnika, ton,  
součinkovanje tona in samoglasniške kvalitete, oblika morfemov,  
palatalizacija in jotacija). Nekatere premene v prevzetih besedah --  
npr. težnja po ohranjanju prozodične prominence (tona) na račun  
samoglasniške kvalitete (ATR) -- kažejo, da so disjunktivni odnosi  
samo površinske posplošitve. Drugih premen -- npr. r-jevska  
nenapetost -- pa ni mogoče pojasniti na tak način. Ti vzorci  
kažejo, da različne skupine prevzetega besedja niso pogojene samo z  
neprevzeto fonologijo ali njeno interakcijo z izvornim jezikom.

Empirične in teoretične ugotovitve dodatno podpira eksperimentalni  
del raziskave. Štirje eksperimenti dopolnjujejo dosedanje ugotovitve  
v zvezi s percepcijo prevzetih besed (v japonščini, angleščini in  
latvijščini). Nekaj najpomembnejših; fonološke strukture se  
razlikujejo glede na težo, ki jo imajo v percepciji. Govorci  
(slovenščine) uporabljajo fonološko znanje za ugotavljanje  
prevzetosti besed. Del besed pa tako ne more biti pojasnjen, kar  
kaže, da govorci sklepajo o prevzetosti besed tudi deloma neodvisno  
od fonološke podobe besed. Starejša, ko je beseda, bolj verjetno je,  
da jo imajo govorci za neprevzeto. Fonološko znanje o skupinah  
besedja govorci produktivno uporabljajo v morfoloških procesih.

Analiza je v okviru optimalnostne teorije. Teoretično dokažem, da  
izjemnost v slovenskih prevzetih besedah znotraj teorije indeksiranih  
omejitev zahteva tako indeksirane zvestobnostne kot zaznamovanostne  
omejitve, kar nasprotuje dosedanjim ugotovitvam v zvezi s skupinami  
besedja v jezikih sveta. To ima daljnosežne posledice: disjunktivni  
odnosi kažejo, da so prevzete besede vsaj deloma popolnoma samostojne  
od  neprevzetih besed. Posplošitev za eno skupino besedja ni mogoče  
prenesti na drugo.

Ugotovitve za prevzete besede so prenešene na vse tvorjenke.  
Pregibanje in tvorjenje vpliva na asimilacijo prevzetih besed.  
Neasimilirane prevzete besede so samo goli morfemi. V končnem  
poglavju utemeljujem prozodično hierarhijo v slovenščini. Prevzete  
besede dopolnjujejo gradivo za  različne ravni -- stopice,  
prozodične besede in fonološke fraze -- kar interpretiram kot vznik  
nezaznamovanega (The Emergence of the Unmarked). Stopica v  
slovenščini je zlogovni trohej, prozodične besede definira  
leksikalni ton in končna nezvenečnost, fonološke fraze pa mejni ton.