[SlovLit] JiS 2007/6

[jurska]

Šesta številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva obsega 104 strani
in je sestavljena iz petih razprav, petih ocen in dveh poročil. Na spletni
strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav,
kazalo ter prvo razpravo.  

Razpravljalni del revije je tokrat posvečen zmožnosti razumevanja in
tvorjenja slovenskih besedil učencev dvojezične osnovne šole v Špetru,
diskurznim označevalcem v televizijskih intervjujih in telefonskih
pogovorih, različnim metodam in teoretičnim pristopom pri preučevanju
mladinske književnosti, književnim delom Lile Prap in literarnemu
sodelovanju med Jankom Kersnikom in Josipom Jurčičem.

URŠKA KERIN v članku predstavi rezultate raziskave, povezane z jezikovno
zmožnostjo učencev dvojezične osnovne šole v Špetru, ki je bila izvedena med
enaintridesetimi učenci 3. in 5. razreda v obliki pisnega testa. Avtorica se
je osredotočila predvsem na recepcijo in produkcijo v narečju in slovenskem
knjižnem jeziku in je preverjala hipoteze, povezane z vplivom starosti na
uspešno reševanje nalog, vezanih na besedilo v slovenskem knjižnem jeziku
oz. v narečju, hipoteze, povezane z vplivom jezika domačega okolja na
uspešno reševanje nalog, vezanih zlasti na besedilo v narečju, ter hipotezo,
povezano z vplivom tipa testne naloge na učenčevo uspešnost pri reševanju. 

DARINKA VERDONIK, AGNES PISANSKI PETERLIN in ANDREJ ŽGANK v članku
predstavijo rezultate primerjalne korpusne analize diskurznih označevalcev v
dveh specializiranih korpusih - Turdis-2, v katerem so zbrani telefonski
pogovori, in BNSIint, ki predstavlja zbirko televizijskih intervjujev. Na
osnovi analize rezultatov v pragmatičnem kontekstu skušajo opozoriti
predvsem na tiste diskurzne elemente, ki kažejo na značilnosti izbranih
pogovornih žanrov oz. zvrsti.

V članku MILENE MILEVE BLAŽIĆ so predstavljene različne teorije in prikazani
različni metodološki pristopi za preučevanje mladinske književnosti. Po
uvodnem opozorilu o marginalnem statusu mladinske književnosti in
opredelitvi mladinske književnosti z vidika sprejemnika se avtorica še
posebej osredotoči na sodobne teorije in metode preučevanja mladinske
književnosti, ki jih, predvsem prek spoznanj Marie Nikolajeve, predstavi
tudi na posameznih primerih slovenske mladinske književnosti.  

Tema članka DRAGICE HARAMIJA je literarno ustvarjanje Lile Prap. Avtorica na
podlagi motivno-tematske in stilistične analize pregledno predstavi enajst
književnih del Lile Prap, pri čemer vsa spoznanja, povezana z
netradicionalnimi besednimi igrami, nebanalnim poenostavljanjem, igrivim
izrazjem in nonsensom kot izrazi ustvarjalnega izražanja Lile Prap, podpre s
primeri iz obravnavanih besedil. Natančna analiza besedil avtorico pripelje
do sklepa, da se v literarnem opusu Lile Prap besedilo in ilustracija
velikokrat prepletata na poseben in samosvoj način, kar je značilno zlasti
za njene avtorske slikanice.

GREGOR KOCIJAN se v članku posveti literarnemu sodelovanju med Josipom
Jurčičem in Jankom Kersnikom, ki ga prikaže kronološko - od trenutka, ko sta
se seznanila, prek   poglabljanja vezi s sodelovanjem pri časopisu Slovenski
narod do skupnega ustvarjanja, ki je razvidno v enodejanki >Berite Novice<
in Rokovnjačih, čemur je posvečen največji del članka. Na podlagi natančne
obravnave obeh del in izpostavitve posameznih dejstev, ki pričajo o deležu
enega in drugega avtorja pri nastajanju obeh del, avtor članka na novo
osvetli omenjeni deli in zlasti v zvezi z Rokovnjači pride do spoznanja, da
je Kersnik kot soavtor sicer upošteval Jurčičev stil pisanja in zgodbeno
kompozicijo, je pa nekoliko razrahljal njegov romantičen način pisanja.

Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z ocenami zbornika in
dveh knjig: NINA LEDINEK predstavi in ovrednoti zbornik o knjižnem in
narečnem besedoslovju slovenskega jezika, ki ga je uredil Marko Jesenšek,
HELGA GLUŠIČ pregledno predstavi in ovrednoti monografijo Marije Stanonik
Procesualnost slovstvene folklore. Slovenska nesnovna kulturna dediščina,
MILENA KERNDL pa vsebinsko predstavi in ovrednoti knjigo Alojzije Zupan
Sosič Robovi mreže, robovi jaza, v kateri so zbrane avtoričine novejše
študije, povezane s sodobnim slovenskim romanom. DAMJAN HUBER z vsebinskega
ter oblikoslovno-skladenjsko-leksikalnega vidika predstavi  Slovar stare
knjižne prekmurščine avtorja Vilka Novaka. Sledi prispevek KATJE BERGLES, v
katerem predstavi in ovrednoti antologijo povojne slovenske esejistike
Aristokracija jezika in duha, katere avtor je Miran Štuhec. Sklop
zaključujeta poročili DARJE FIŠER z dveh mednarodnih konferenc, povezanih z
jezikovnimi tehnologijami in računalniškim jezikoslovjem.  

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je
predstavljenih osem knjig, povezanih s slovenščino kot enim od jezikov EU, z
narečnimi (po)govori, migracijami in migracijskimi procesi v Španiji in
Argentini, s stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi,
protestantizmom, z literarnim ustvarjanjem Antona Ocvirka in Pavleta Merkuja
ter s pojavljanjem alpske kulture v književnosti.  

Urška Jarnovič,
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.