[SlovLit] Slovenci v BiH -- Delo -- Re: Avtorske pogodbe za prevajalce

[Miran Hladnik, Siol]

http://www.napovednik.com/dogodek80460_predstavitev_monografije_cetrta_stran_trikotnika 
-- Četrta stran trikotnika (Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini, 
1878-2000). Tiskovna konferenca v petek 4. 4. ob 12.00, Cankarjev dom, Kosovelova dvorana.

====

Najamem študenta za postavitev spletnega seznama. --- miran.hladnik na guest.arnes.si

====

From: "Tatjana Jamnik" <tatjana.jamnik na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Tuesday, April 01, 2008 7:40 PM
Subject: Re: Avtorske pogodbe za prevajalce

Dva odgovora:

1. Prevajalske agencije
Spoštovani gospod Murn,
ker tudi sama iz nuje prevajam tehnična besedila za prevajalske agencije, 
sem s to temo zelo dobro seznanjena. Pri prevajalskih agencijah ima 
prevajalec še manj možnosti, da se zaščiti, in ga vse skupaj stane še 
več živcev, ker do zadnjega ne ve, ali mu bo agencija za opravljeno delo 
sploh blagovolila sestaviti pogodbo, saj se je razpasla navada, da se 
pogodba sestavi, ko je znano število znakov v prevedenem besedilu. 
Zato jaz zdaj (ko si to lahko dovolim, ker imam tudi druge vire zaslužka) 
delam samo še za tiste agencije, kjer imam podpisano trajno pogodbo o 
sodelovanju in ki so dokazale, da mi nameravajo redno plačevati. Tudi to, 
da se o višini postavke sploh ne da pogajati, vem: za vse zahtevnostne 
stopnje besedil so iste postavke, velja načelo: vzemi ali pusti (in ker se 
vedno najde kdo, ki je v finančni stiski in sprejme vsakršno naročilo za 
vsakršen honorar (tudi jaz sem že bila v takšni situaciji) ali ki ima preprosto 
težave z nizko samopodobo (kar je čisto človeško), ni ravno veliko 
manevrskega prostora za pogajanja.
Pa še ena zanimivost, če še niste imeli časa, da bi preverili, po kakšnih 
postavkah prodaja prev. agencija vaše prevode: večina agencij obdrži 
60 % denarja od prodanega "proizvoda".

2. Prevajanje leposlovnih besedil
Spoštovani gospod Bajt,
imena založbe nisem navedla ravno zato, ker sem slutila, da to ni osamljen 
primer (in res ni, kar sem izvedela od drugih prevajalcev). O Mladinski knjigi 
že vrabci na strehi čivkajo - ta ima, jasno, tudi najslabše honorarje in 
pogodbene pogoje za avtorska dela, ne samo za prevode. (Ampak kaj čmo, 
živimo v kapitalizmu: važno, da imajo delničarji čim višje dividende in da 
družba visoko kotira na Ljubljanski borzi.)
Dejstvo, da tudi druge založbe začenjajo uporabljati podobne prijeme, pa niti 
ne preseneča, ker težko tekmujejo s tem mastodontom, ki ima povrhu vsega 
edini (pardon, se moram popraviti: je zahvaljujoč preoblikovanju v d. d. po 
spremembi ekonomskega sistema v Sloveniji obdržal) razvito mrežo knjigarn 
in s tem tudi monopol nad prodajo knjig.
Da ne bo pomote: jaz sem seveda takoj za to (pa še kako sem za to!), da se 
ta tema odpre širše v medijih. Samo eno vprašanje imam: ali bi imel čas za 
to in, nenazadnje, ali bi si to upal še kdo? Kajti situacija je res krizna, kot kaže, 
prevajalci v strahu za svoj vir dohodka pristajajo na pogoje, ki so jim ponujeni, 
in jim torej še na kraj pameti ne pade, da bi dvigovali glas in si s tem zapirali 
vrata pri založbah (ker konec koncev založb v Sloveniji le ni na pretek in jih, 
sodeč po trenutni kulturni politiki MzK tudi ne bo, ker si država ne želi majhnih 
založb, razen tega pa pri podeljevanju subvencij ne dela razlik med profitnimi 
d. d., zasebnimi založbami in neprofitnimi KUD).
Pa še nečesa se zavedam. Če bi samo prevajalci opozarjali na svojo situacijo, 
bi se to drugim Slovencem, ki spričo pritiska lastnikov kapitala prav tako 
izgorevajo v svojih rednih službah in pristajajo na čisto vse pogoje, ki jim jih 
servira delodajalec, znalo zdeti za malo (v smislu: saj jaz tudi gagam! kdo bo 
pa zame poskrbel?) in tako akcija zelo verjetno ne bi imela širše podpore 
javnosti.
Edina rešitev bi bila po mojem širša akcija, širša diskusija na temo slabšanja 
socialnega položaja večine Slovencev in bogatenja peščice tistih, ki že tako 
ne trpijo pomanjkanja. Skratka civilna iniciativa zoper intenzivno socialno 
razslojevanje in to, da država to podpira v želji ustvarjanja iluzije "odličnih" 
gospodarskih kazalcev (skratka: čisto po slovensko bi naša država rada, 
da dobi od EU pohvalo (tj. obnaša se kot piflar, ki bo naredil vse, da mu da 
učitelj petko).
Kolikor sem se pogovarjala s slovenskimi intelektualci, pa zdaj nihče nima 
časa za to, ker mora (jasno, to razumem in podpiram!) najprej poskrbeti za 
lastno preživetje. Enak problem imam nenazadnje tudi jaz.
Če bi koga vseeno zanimala kakšna takšna akcija, se mi oglasite, mogoče 
bo pa kdaj le čas dozorel: morali bi se organizirati, se zmeniti za taktiko, si 
razdeltiti naloge, da ne bomo izgubljali dragocenega časa s streli v prazno, 
ki jih ne bo nihče slišal.

Lep pozdrav
Tatjana Jamnik