[SlovLit] Tujci slovenskega izvora -- Donat Mg (ali zakaj je Bevkova knjižnica v Cerknem za nedoločen čas zaprta)

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Bogomila Kravos" <bkravos na spin.it>
Sent: Wednesday, January 02, 2008 6:48 PM
Subject: Tujci slovenskega izvora

Dragi kolega,
ne glede na mojo tržaško preobčutljivost, se mi zdi vredno razmisleka, kar
sem prebrala na UE -Ljubljana (Tobačna). Na uradu za tujce je med
kategorijami prosilcev za potrdilo o začasnem prebivališču definicija

- tujci slovenskega izvora

kamor bi spadala tudi sama, če ne bi takoj po osamosvojitvi zaprosila in
dobila slovensko državljanstvo. Kljub temu me oznaka zelo moti, posebej
še, ker naši sosedje svoje sonarodnjake kjerkoli po svetu označujejo za
Italijane (tudi ko italijanščine ne znajo) in v zadnjih časih dosledno
uporabljajo na zemljevidih italijanska imena krajev vse do Ljubljane.
Nekoč smo bili Slovenci, ki smo živeli za mejo pomoči potrebni bratje,
potem zamejci, s katerimi je bilo treba tkati tvorne vezi in graditi
enotni kulturni prostor, zdaj smo postali tujci.

Oznaka tujci zveni malce cankarjansko in temu primerna je tudi ugotovitev,
da je neka komisija določila status Slovencev, ki v tujem okolju ohranjajo
svoje slovenstvo in si morda domišljajo, da ga lahko s svojimi drugačnimi
in zato dodatnimi izkušnjami celo bogatijo.

Sama v svoje slovenstvo ne dvomim in ne dvomim, da razumete moje pomisleke.
Naj bo to edini slab občutek v novem letu. Prisrčna voščila vsem!

Bogomila Kravos

Pri Sv. Ivanu v Trstu, 2. januarja 2008

====

From: "Domc" <domen.ursic na gmail.com>
Sent: Thursday, January 03, 2008 12:05 AM
Subject: Ali zaprtost res rešimo z eno samo potezo?

Donat Mg (ali zakaj je Bevkova knjižnica v Cerknem za nedoločen čas zaprta)

Rad bi vam voščil vse lepo v novem letu, a ne morem, ne smem.

Za velikimi okni stojijo police. Polne so, knjig. Tistih papirnatih stvari, 
ki po pripovedovanju prenesejo vse. Ovite v bolj trde ali mehkejše platnice, 
polne nepotrebnih besed. Štejejo le dejanja, ki pripeljejo do tisočev mrtvih, 
golih, neizobraženih, samih, zaprtih v greznice zmaterializiranih želja.

Žejne oči se ozirajo po njih. Tako blizu so, a vseeno so nedotakljive, kakor 
da smo se preselili v vzporednost in na nas ne sme pasti njihova senca, saj bi 
bili potem onečaščeni, kajti lahko bi videli in čutili. Pregrešno je misliti, da 
je tudi tukaj kaj takega mogoče.

Čakajo, da nanje pade prah in zabriše sledi mastnih odtisov rok, ki so segale 
po njih, ki so jih ujčkale: v naročju, v postelji, na travniku, v opoju, v smradu, 
v čakalnici, na avtobusu, v šoli, za zaprtimi vrati doma, ko so po očeh polzele 
solze želje pobega iz brezizhodnosti.

Koliko časa bodo same. Preveč, danes bi roka segla po njih. Ni važno število dni. 

Pravijo, da v Drogi Kolinski polnijo tekočino, ki prežene vse vrste zaprtosti. 
Je bolj pomenljivo ime proizvajalca (droga) ali blagovna znamka (ustekleničena voda). 

Knjiga kot droga in voda za dušo. 

Bevkova knjižnica v Cerknem je v letu 2008 zaprta, koliko časa (nihče ne ve). 

Dragi Slobodan Vučićević, ali je tvoja voda dobra samo za telo ali tudi za dušo?

Domen Uršič