[SlovLit] Dohodnina za SDS -- O Pandurju, Partljiču in Brechtu

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Milena Mileva BLAZIC" <milena.blazic na guest.arnes.si>
Sent: Sunday, December 23, 2007 7:20 PM
Subject: Obrazec

Člane SD Slovenije in Slovlita obveščamo, da je bilo Slavistično 
društvo Slovenije uvrščeno na seznam upravičencev za donacije 
za leto 2007:
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/145svDonacije2007-23.11.2007.pdf   

Če želite pomagati društvu, mu lahko namenite do 0,5 % dohodnine, 
ki jo morate sicer odriniti državi. Vpišite prosim v obrazec Zahteva 
za namenitev dela dohodnine za donacije 
(http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177.pdf):
ZVEZA DRUŠTEV SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, 
AŠKERČEVA 2, 1000 LJUBLJANA, davčna številka 81642946,
in ga pošljite davčnemu uradu. Hvala!

====

From: "Zalozba Aristej" <info na aristej.si>
Sent: Monday, December 24, 2007 12:18 PM
Subject: decembrski Dialogi

Izšli so Dialogi 11-12. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v iztekajočem 
se letu, v novem letu pa vam želimo miru, dobrih delovnih pogojev in veliko 
ustvarjalnega nemira.

V uvodniku Emica Antončič komentira letošnjo vrnitev gledališkega 
režiserja Tomaža Pandurja na oder mariborskega gledališča s predstavo 
Tesla Electric Company. Pandur, ki je v prvi polovici devetdesetih uspešno 
umetniško vodil mariborsko Dramo in jo uveljavil tudi v mednarodnem 
prostoru, je po tem sedemletnem obdobju moral oditi zaradi hudih finančnih 
izgub, nastalih v gledališču. Zdaj se v svoje mesto znova vrača ob nenavadno 
močni medijski podpori časopisa Večer, mariborska politika pa ga namerava 
vključiti v program evropske kulturne prestolnice. Maribor je namreč tik 
pred imenovanjem za to evropsko kulturnopolitično manifestacijo za leto 
2012. Pandurjevo baročno razkošno gledališče, ki ob odsotnosti družbene 
in intelektualne angažiranosti nudi publiki čisti pasivni vizualni užitek, očitno - 
komentira glavna urednica Dialogov -  ustreza želji mesta, ki ga pestita 
revščina in letargija, da se pred evropskim kulturnim občinstvom pokaže v 
razkošju in glamurju. 

Gledališki urednik Primož Jesenko je pripravil velik intervju s Tonetom Partljičem, 
najuspešnejšim sodobnim slovenskim komediografom, nekdanjim dramaturgom v 
Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, umetniškim vodjo Mestnega 
gledališča ljubljanskega in SNG Drame  Ljubljana, predsednikom Društva slovenskih 
pisateljev in poslancem v Državnem zboru, zdaj pa upokojencem in predsednikom 
slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru. Za Partljiča je 
značilen ton, ki - tudi ko je kritičen - še potreplja po ramenu in morebitnega nasprotnika 
razoroži. Kot izrazito dialoška osebnost, do katere je pot vselej mogoče najti, je 
sogovornik, ki v pripovedi sam prehaja med tematskimi sklopi, tako da vlogo spraševalca 
prehiteva in jo po svoje ukinja. Navidez ni teme, ki bi mu bila tabu, mirno spregovori 
tudi o manj sončnih plateh svoje preteklosti, ki jih je z močno voljo presegel. 

Tema številke je posvečena Bertoltu Brechtu. Leta 2006 se je pisala petdeseta obletnica 
Brechtove smnrti in v številnih nemških mestih so se spominjali njegovega življenja in dela. 
V Ljubljani pa je bilo še vedno modno vihati nos in govoriti, da je Brecht passé. Temu navkljub 
so se na Delavsko-punkerski univerzi odločili proslaviti spomin na Brechta z bralnim 
krožkom. Del prispevkov, ki so nastali za to priložnost, zdaj objavljamo v Dialogih. 
Uvod v temo pod naslovom >Der Brecht hat immer recht< je napisala Lidija Radojević. 
Miklavž Komelj misli, da lahko razmišljanje o Brechtu pomaga prebiti blokirano situacijo, 
v kateri se je znašla sodobna umetnost v razmerju do političnega, in v svojem članku 
analizira vprašanje o (ne)možnosti poezije kot politično vprašanje. Ciril Oberstar 
pregleduje temo smrti v Brechtovih delih in ji išče filozofske vzporednice. Gledališke 
tehnike, s katerimi je Brecht dosegal potujitveni učinek, so dobro znane in raziskane, 
Primož Krašovec pa se v svojem članku ukvarja z vprašanjem, s kakšnimi sredstvi 
Brechtovi dramski teksti (kot teksti) delujejo potujujoče na bralca. Rok Benčin primerja 
Brechtovo dramo Dobri človek iz Sečuana in von Trierjev film Manderley ter ugotavlja, 
da če je Brechtova drama kritika individualne morale v nasprotju z nemoralnostjo sistema, 
gre von Trierjev film še dlje, ko prikaže protislovja zamenjave sistema samega.

V Branju je tokrat objavljen en sam tekst: prevod povesti Škrlatna jadra ruskega pisatelja 
Aleksandra Grina (1880-1932). 
V Kulturni diagnozi Andrej Adam piše o knjigi Richarda Dawkinsa Bog kot zabloda, Ines 
Cergol pa ocenjuje kriminalko Rizling polka, ki jo je napisal Štefan Kardoš. Igor Žunkovič 
poroča o simpoziju, posvečenem enemu največjih sodobnih slovenskih pesnikov Gregorju 
Strniši. Tomaž Toporišič piše o štirih zanimivih gledaliških predstavah. Mlado vino iz Italije 
je švicarski režiser Christoph Marthaler predstavil na Salzburških poletnih igrah. Predstava
 Drage drage slovenske koreografke Maje Delak je premiero doživela na ljubljanskem 
festivalu Mesto žensk. Na festivalu Ex ponto pa je bilo mogoče premierno videti predstavo 
Enkrat v življenju moraš resno prenehati z neumnostmi argentinsko-španskega 
multimedijskega umetnika Diega Garcie ter predstavo Črna dežela madžarsega režiserja 
Árpáda Schillinga.

Številne obravnave medijske problematike v tem letniku Dialogov zaključuje članek Enrica 
Marína Otta, profesorja na Fakulteti za novinarstvo in komunikacijske znanosti univerze v 
Barceloni z naslovom Sredstva javnega obveščanja in demokracija v Španiji. V Španiji 
poteka intenzivno združevanje medijskih podjetij ob prevladi konzervativno usmerjene 
novinarske kulture in razvedrilnih vsebin ter premajhni zastopanosti jezikovne, kulturne in 
narodne različnosti v državi. 

V Družbeni diagnozi je Boris Vezjak postavil nekaj vprašanj o problematiki istospolnih v 
Sloveniji sociologu, gejevskemu aktivistu ter uredniku revije Narobe Romanu Kuharju. 

V imenu uredništva
Emica Antončič, odg. urednica