[SlovLit] JiS 2007/3-4

Ned Nov 4 14:48:03 CET 2007

Tematska številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva vsebuje enajst
razprav, dve oceni in eno poročilo ter obsega 179 strani. Na spletni strani
(http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo,
prvo razpravo ter dve razpravi, ki sta ju za številko prispevali
uveljavljeni tuji avtorici, in sicer v slovenski in angleški verziji. 

Vseh enajst razprav združuje skupna jezikoslovna tema, in sicer
metabesedilnost kot krovni izraz za dele preučevanega besedila, ki usmerjajo
bralčevo recepcijo besedila oz. v besedilu nakazujejo odnos med avtorjem in
bralcem. Poleg zgodovinsko-teoretičnega pregleda raziskav s področja
metabesedilnosti v slovenskem, evropskem in anglo-ameriškem raziskovalnem
prostoru se je v tematski številki mogoče seznaniti tudi z metabesedilnostjo
v različnih besedilnih vrstah oz. zvrsteh. Metabesedilni elementi so
preučevani v govoru, znanstvenih besedilih, turističnooglaševalskih
besedilih, strokovnih besedilih, podnaslovnem prevajanju. Metodološko pa so
tovrstni besedilni elementi obravnavani tako z vidika distribucije v
posameznih besedilih kot z vidikov produkcije in recepcije.  

AGNES PISANSKI PETERLIN v prvem delu članka pregledno predstavi koncept
metabesedilnosti v uporabnem jezikoslovju, teoretične in metodološke
pristope pri preučevanju metabesedilnih elementov in nakaže nekaj
metodoloških izzivov za prihodnje raziskave na tem področju. V drugem delu
članka pa predstavi posamezne raziskave, ki se ukvarjajo z metabesedilnostjo
v slovenskem prostoru, pri čemer jih umesti v širši, besediloslovni in
pragmatični okvir.

V članku MOJCE SCHLAMBERGER BREZAR so s skladenjskega, semantičnega in
pragmatičnega vidika predstavljeni povezovalci kot jezikovna sredstva, ki
poleg slovnične izražajo tudi semantično-pragmatična razmerja med deli
stavka v kontekstu besedila kot celote. Raba povezovalcev je predstavljena
na primerih avtentičnih govorjenih besedil pogajanj in primerjana z rabo v
francoskih govorjenih besedilih.     

Z angleščino kot svetovnim jezikom znanosti se v članku ukvarja ANNA
MAURANEN. Predstavi vlogo jezika znanosti v družbi, pri čemer se podrobneje
posveti znanstvenemu govoru govorcev, ki jim angleščina ni materni jezik, in
ga primerja z govorom rojenih govorcev angleščine. Osredotoči se predvsem na
refleksivnost (samonanašanje) znanstvenega diskurza, ki se kaže zlasti v
diskurznorefleksivnih vprašanjih in glagolih, in njeno vlogo v komunikaciji.
Korpusni podatki iz finskega korpusa ELFA, ki vsebuje posnetke govorov
govorcev, ki jim angleščina ni materni jezik, v primerjavi s podatki iz
ameriškega korpusa MICASE, ki vsebuje posnetke akademskega diskurza rojenih
govorcev angleščine, avtorico pripeljejo do ugotovitve, da je refleksivnost
govorjenega znanstvenega diskurza skupna tako rojenim govorcem angleščine
kot govorcem, ki jim angleščina ni materni jezik, in ni kulturno pogojena.

DARINKA VERDONIK v članku na podlagi domačih in tujih raziskav predstavi
koncept metadiskurza in bistvena spoznanja v zvezi z metadiskurzom, pri
čemer posebno pozornost posveti spoznanjem metadiskurznih raziskav
govorjenega diskurza. Osredotoči se predvsem na en vidik metadiskurza, in
sicer na upravljanje pogovora, ki ga izvajajo udeleženci določenega
pogovora. Na podlagi korpusne raziskave diskurznih označevalcev in
popravljanj v telefonskih pogovorih opredeli vrste diskurznih sredstev, s
pomočjo katerih govorci upravljajo teme, menjavanje vlog in tvorjenje izjav
v pogovoru. S tem opozori na vidik metadiskurza, ki je še posebej opazen v
pogovorih.

Z metabesedilnimi vlogami v govorjenih besedilih se ukvarja tudi MOJCA
SMOLEJ. V članku se osredotoči na eliptične strukture v govoru in skuša
opisati njihove komunikacijske oz. medosebne metabesedilne vloge. Na podlagi
analize korpusa 34 spontano govorjenih pripovednih besedil avtorica na
primerih prikaže predvsem štiri vloge eliptičnih struktur, in sicer
označevanje govorčevega odnosa do vsebine, napovedovanje vsebine in stopnje
besedilne zgradbe, prenašanje besedilnega sveta poslušalcu ter posredovanje
poročanega govora. S tem slovnične značilnosti eliptičnih struktur poveže z
njihovo komunikacijsko vlogo v avtentičnih govorjenih besedilih.

URŠA VOGRINC JAVORŠEK se v članku ukvarja s konceptom metabesedila v
podnaslovih in podnaslovnem prevajanju kot prenašanju govorjenega jezika v
pisno podobo. V prvem delu članka umesti podnaslovno prevajanje v kontekst
filmske oz. televizijske produkcije in nakaže omejitve tovrstnih prevodov
ter predstavi specifične prevajalske strategije pri tvorjenju podnaslovov. V
drugem delu članka pa se posveti predvsem verbalnim metabesedilnim elementom
v pragmatični oz. medosebni funkciji, ki jih dopolnjujeta zvok in slika in
so v podnaslovih zaradi prostorske omejitve največkrat podvrženi visoki
stopnji redukcije in kondenzacije. V raziskavi se posebej osredotoči na dve
prevajalski strategiji podnaslovnega prevajanja, in sicer kondenzacijo in
izpust, in na primerih podnaslovnih prevodov angleških besednih zvez I mean
in you know predstavi, kako se ta dva elementa realizirata v podnaslovnih
prevodih in kakšno vlogo imata z vidika semantične jasnosti/nejasnosti
podnaslovnega prevoda.

Tema članka SVĚTLE ČMEJRKOVÉ so načini avtorjeve prisotnosti v čeških in
slovaških znanstvenih besedilih, ki so na jezikovni ravni razvidni predvsem
iz osebnih zaimkov in glagolskih oblik. Avtorica se v članku osredotoči
predvsem na avtorjevo prisotnost, ki se izraža s pomočjo glagolskih oblik.
Pri razlagi načinov avtorjeve prisotnosti v znanstvenih besedilih se
avtorica opira tako na latinsko retorično tradicijo kot na anglosaksonske
norme znanstvene komunikacije. Na primerih analiz avtentičnih čeških in
slovaških znanstvenih besedil avtorjevo prisotnost v tovrstnih besedilih
osvetli z vidika predstavne funkcije, interakcijske funkcije in besedilne
funkcije.

VESNA MIKOLIČ v članku predstavi tipologijo turističnooglaševalskih besedil,
ki je bila oblikovana na podlagi korpusa turističnih besedil, pri čemer so
bila omenjena besedila obravnavana v pragmatičnem kontekstu. Izpostavi
glavne kriterije za tipologijo, in sicer sporočanjski namen, referenco,
prenosnik in medij kot dejavnike sporazumevalnega procesa. Pri oblikovanju
tipologije turističnooglaševalskih besedil poudari tudi namen in funkcijo
omenjenih besedil kot dejavnika, na podlagi katerih je ta besedila mogoče
podrobneje členiti s pomočjo preučevanja uporabljenih jezikovnih sredstev.

Z označevalci medleksemskih razmerij v strokovnih besedilih oz. z
besedilnimi elementi, katerih glavna vloga je organiziranje, klasificiranje
in interpretiranje elementov pojmovnega sistema, se v članku ukvarjata VOJKO
GORJANC in ŠPELA VINTAR. V prvem delu članka  s funkcijskega vidika
predstavita označevalce medleksemskih razmerij in opozorita na njihovo vlogo
pri korpusnem pridobivanju terminološke leksike ter nakažeta možnosti
nadaljnje uporabe tovrstnih iz korpusa pridobljenih podatkov. V drugem delu
članka se posebej osredotočita na strokovna besedila v korpusu FidaPLUS in
prikažeta podatke, ki jih je o metabesedilni organizaciji strokovnih besedil
mogoče dobiti s pomočjo korpusne analize.  Posebno pozornost posvetita
načinom povezovanja istega pojma, hierarhičnemu povezovanju pojmov in pojmom
v razmerju del - celota. 

URŠKA SEŠEK v članku metabesedilne prvine obravnava z vidika avtorjevega
kognitivnega procesa ustvarjanja pisnega besedila. Najprej opredeli miselne
dejavnosti, ki sodelujejo pri procesu tvorjenja besedila, nato pa se
osredotoči predvsem na predstavitev dobljenih rezultatov eksperimenta o rabi
metabesedilnih elementov pri pisanju besedila. S pomočjo kvalitativne
raziskave poteka procesa pisanja dveh študentk skuša odgovoriti na
vprašanja, kje v procesu pisanja nastajajo metabesedilne prvine, kakšna je
njihova podoba, v kolikšni meri se njihova podoba med nastajanjem besedila
spreminja in kaj lahko na osnovi njihove uporabe sklepamo o kakovosti pisca.

Glavna tema članka URŠKE JARNOVIČ so metabesedilni elementi in njihov vpliv
na razumljivost izbranih avtentičnih besedil. Po umestitvi metabesedilnih
elementov v proces razumevanja besedila je pozornost usmerjena predvsem na
predstavitev rezultatov pilotne raziskave, v okviru katere je bil pri 26
anketirancih, ki so glede na stopnjo izobrazbe uvrščeni med bolj izkušene
bralce, preverjen vpliv besedilnih oz. medosebnih metabesedilnih elementov
na razumljivost besedil dveh blogov. Na podlagi odgovorov je prikazana
različna stopnja vplivanja besedilnih in medosebnih metabesedilnih elementov
na razumljivost izbranih besedil, ki je posledica različnih besedilnih vlog
omenjenih metabesedilnih elementov. 

Tudi drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije se začne v duhu
metabesedilnosti: AMALIJA MAČEK namreč na začetku predstavi in ovrednoti
zbornik Wissenschaftliches Schreiben abseits des englischen
Mainstreams/Academic writing in  Languages Other than English, ki sta ga
uredila Urschula Doleschal in Helmut Gruber. Sledi prispevek ŠPELE ARHAR, ki
je posvečen pregledni predstavitvi in oceni zbornika Jezikovne tehnologije
kot rezultata mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006. Sklop
zaključuje prispevek DARINKE VERDONIK, v katerem avtorica poroča o vsebini
19. evropske konference in delavnice iz sistemske funkcijske slovnice, ki je
potekala julija 2007 v Saarbruecknu. 

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je
predstavljenih pet knjig, povezanih z metadiskurzom, analizo diskruza,
metodološkimi pristopi v uporabnem jezikoslovju, medkulturno sporazumevalno
zmožnostjo in diskurznimi vidiki pogovorov.  

Urška Jarnovič (jurska na volja.net),
tehnična urednica Jezika in slovstva

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.