[SlovLit] Paternu, Književne študije

[Miran Hladnik]

From: vladka.tucovic na guest.arnes.si
[mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] 
Sent: Tuesday, May 08, 2007 12:06 PM
To: slovlit na ijs.si
Subject: Fw: Vabilo Kosovelove knjižnice Sežana

V četrtek, 10. maja 2007, vas ob 18. uri prijazno vabimo
na predstavitev knjige prof. dr. Borisa Paternuja
K N J I Ž E V N E   Š T U D I J E   2
in pogovor z avtorjem, ki ga bo vodil prof. dr. Miran Košuta.

"Povejmo že enkrat, da je bila slovenska literatura - in to odlična,
tudi evropska - že pred slovensko državo in brez nje. Še več, pri
Slovencih je država nastajala iz literature in ne narobe." (Ni
nedolžnega branja, pa tudi nedolžne literarne zgodovine ne: pogovor z
akademikom dr. Borisom Paternujem, Književne študije 2, str. 6)

"V slovenskem pesništvu, vse od Prešerna pa do danes, ni pesnika, ki bi
bil v svojem duhovnem ustroju in v slogu tako gibljiv kot Srečko
Kosovel. Njegova poezija nosi v sebi dinamizem izjemne vrste." (H
Kosovelu po drugi poti, Književne študije 2, str. 43)

"Slovenski književnosti je njene glavne značilnosti dal prostor, v
katerem je nastala. Po svoji kulturni geografiji je to najbolj zahodna
slovanska književnost. Nastajala je na tesnem stičišču slovanskega,
germanskega in romanskega sveta, v prostoru, kjer se je skozi stoletja
izoblikovala slovenska narodna identiteta. Tesno stičišče z večjimi
sosedi je imelo za zgodovino malega in do našega časa brezdržavnega
naroda dvojni pomen: po eni strani nevarnost asimilacijske potopitve, po
drugi strani pa civilizacijsko in kulturno bogatitev, ki je tudi v
književnosti pospeševala rast in duhovno dinamiko. Globalizacija je v
resnici najstarejša in trajna slovenska izkušnja. Šla je skozi vse
mogoče položaje: od kreativnega srečevanja različnih kultur pa vse do
genocida." 

"In nazadnje: kaj bo pomenila izguba znatnega dela državne suverenosti?
Tudi to ne pomeni nič bistveno novega. Slovenska književnost je nastala
in se do svoje zrelosti razvila brez lastne države. Njena pogojna,
federativna državnost se je začela leta 1945, in njena popolna državna
osamosvojitev obstaja šele od leta 1991. Vse bistveno pa se je v njej
zgodilo že prej."  (Evropeizacija slovenske književnosti, Književne
študije 2, str. 148)

Akademik dr. Boris Paternu, zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je
bi rojen v Predgradu leta 1926. Je literarni zgodovinar in teoretik,
tudi znan prešernoslovec. V svojih delih obravnava vsa obdobja slovenske
književnosti s poudarkom na 19. in 20. stoletju, vključujoč širši
evropski kontekst. Poleg znanstvenega pogleda je zanj značilen osebni
odnos, ki je prisoten tudi v zbranih esejih Književnih študij 2. 

V kulturnem programu bosta sodelovali:  Ingrid Tavčar,  klavir  in
Tamara Tretjak,  flavta. Knjižno razstavo je zasnovala in postavila
bibliotekarka Martha Sotelo Bunjevac.