[SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Milena Mileva BLAZIC" <milena.blazic na guest.arnes.si>
Sent: Monday, April 30, 2007 12:12 PM
Subject: za slovlit

Ob 75. obletnici izr. prof. dr. Franceta Žagarja je pri založbi Karantanija in s pomočjo Pedagoške fakultete v Ljubljani izšla druga jubilantova leposlovna knjiga z avtobiografskimi prvinami z naslovom Na sončni strani šole (2007). Predgovor je napisala red. prof. dr. Helga Glušič. Za predhodno avtobiografsko knjigo z naslovom Vojna, kaj pa je to? (Karantanija, 2005) je predgovor napisala Berta Golob. Ob 75. obletnici želimo izr. prof. dr. Francetu Žagarju, da bi napisal vsaj toliko leposlovnih knjig kot slovnic. Leposlovnim knjigam pa želimo, da doživijo vsaj toliko ponatisov kot slovnice.

========
 
From: "fedora ferluga" <fedora.ferluga na uniud.it>
Sent: Monday, April 30, 2007 1:17 PM
Subject: Gradnik dve priponki

Na Videmski univerzi je 19. in 20. aprila potekal mednarodni simpozij Alojz Gradnik (1882-1967) - pesnik Goriških Brd ob 125. letnici rojstva in 40. obletnici smrti pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in Občine Brda ter v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom. Organizatorka simpozija je bila Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica slavistike na Videmski univerzi. Na simpoziju je sodelovalo trinajst strokovnjakov, pretežno iz Slovenije, pa tudi z Videmske univerze ter z univerz iz Trsta in iz Neaplja.

Simpozij je uradno uvedel veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Andrej Capuder, ki je podčrtal briško poreklo Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki se je rodil na eni izmed najbolj dramatičnih meja slovenskega ozemlja, na meji, ki pa danes povezuje in ne razdvaja. Nato je spregovoril v imenu župana Občine Brda podžupan Enco Vižintin, ki je prav tako poudaril posebnost rodu pesnika Gradnika, ki se je rodil očetu Slovencu, Jožefu Gradniku, in materi Furlanki, Luciji Godeas. Navzoče so nato pozdravili predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, predstojnik Oddelka za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope prof. Giorgio Ziffer in dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti prof. Vincenzo Orioles.

Prvi dan simpozija so nastopili s predavanji Franc Zadravec, Fedora Ferluga-Petronio, Ana Toroš, Vladimir Osolnik, Miran Košuta, Roberto Dapit, Aleksandra Žabjek, Francka Premk in Janez Premk. Drugi dan simpozija je navzoče pozdravil rektor Videmske univerze prof. Furio Honsell. Sledila so nato še predavanja Mirana Hladnika, Katje Mihurko-Poniž, medtem ko se Lojzka Bratuž in Denis Poniž nista mogla udeležiti simpozija, bosta pa njuna referata naknadno vključena v zbornik. Predavanja so bila tematsko posvečena Gradnikovi domoljubni in erotični tematiki, Gradniku človeku in sodniku, Gradnikovemu odnosu do slikarjev, ki so ilustrirali njegove zbirke, lep del pa je obravnaval tudi Gradnikovo prevajalsko delo, ogromen opus, ki do sedaj ni bil še dovolj proučen. V diskusijo je posegel tudi veleposlanik Andrej Capuder kot prevajalec Dantejeve Božanske komedije (Gradnik je namreč objavil prevod Dantejevega Pekla in Vic, Nebesa so pa ostala v rokopisu).

Predavanja so popestrile recitacije Gradnikovih pesmi. V slovenskem izvirniku jih je podal Janez Premk, v italijanskem prevodu igralka Lucia Berto, v furlanskem  pa furlanski igralec in režiser Paolo Bortolussi ter Roberto Dapit. Prebrane so bile sledeče pesmi: Jesen v Medani, Eros - Tanatos, V omami, Pesem vdove, Vodnjak, De profundis VIII, IX, X, Črv, Harfa v vetru, Kmet govori pokojni ženi, Kmet govori Bogu, Zlate lestve v italijanskem prevodu Luigija Salvinija (Črv, Kmet govori Bogu, Zlate lestve), ostale je prevedla Fedora Ferluga-Petronio. V furlanščino pa so Gradnikove pesmi prevedli Roberto Dapit (V omami, Harfa v vetru, Črv, Zlate lestve), ostale pa Massimiliano Verdini, ki je pravkar diplomiral iz furlanščine, se pa simpozija ni mogel udeležiti iz študijskih razlogov.

Udeleženci simpozija so se udeležili nato tudi izleta v Medano, kjer so si ogledali Gradnikovo rojstno hišo in grob, nato so se pa udeležili sprejema, za katerega je na gradu Dobrovo poskrbel župan Franc Mužič. Nastopil je zbor Osnovne šole Dobrovo, ki je zapel nekaj pesmi Rada Simonitija, posamezni dijaki so recitirali še Gradnikove otroške pesmi. Na koncu je poslušalce razvedrila še sopranistka Rosana Peršolja, ki je ob spremljavi harmonike zapela nekaj narodnih pesmi. Slike s simpozija, ki jih je posnel prof. Miran Hladnik, si lahko ogledate na spletni strani
http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/gradnikovsimpozij/index.html 
 
 Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu