[SlovLit] izbrana poglavja iz tematologije, Slavistična revija, Primorska srečanja in Literatura

[Matjaz Zaplotnik]

Tone Smolej (ur.): Tematologija. Izbrana poglavja. Ljubljana: 
Študentska založba (knjižna zbirka Scripta), 2007. 176 str.

Tematologija je panoga primerjalne književnosti, ki preučuje 
pojavnost literarnih tem (snovi, tipov, tudi mitov) v različnih 
literarnih delih. Na Slovenskem je leta 1936 pojem in metodo udomačil 
Anton Ocvirk, ki se je zgledoval po francoski komparativistiki. Pred 
kratkim izdana knjiga Tematologija. Izbrana poglavja, ki jo je uredil 
Tone Smolej, je zasnovana kot študijski pripomoček, v njem pa poleg 
urednika sodeluje še devet avtorjev. Teme, ki jih obravnavajo, so 
grške (Marko Marinčič piše o Medeji, Janez Vrečko o Ojdipu, Florence 
Gacoin Marks o Pigmalionu), zgodovinske (Tone Smolej raziskuje temo 
Device Orleanske, Matjaž Zaplotnik Maksimilijana Mehiškega, Igor 
Grdina pa temo Veronike Deseniške) in biblijske (Jože Krašovec in 
Irena Avsenik Nabergoj pišeta o Jožefu iz Egipta). Dve temi (Efeška 
vdova, o kateri piše Tone Smolej, in Črtomir, ki ga obravnava Marko 
Juvan) imata izključno literarni izvor. Vsi članki imajo podobno 
zasnovo, saj raziskujejo razvoj določene teme skozi različna obdobja, 
po potrebi pa upoštevajo tudi razdelitve po zvrsteh, nacionalnih 
književnostih ipd. Vsak izmed prispevkov torej prinaša podatke o tem, 
kje, kdaj in na kakšen način se obravnavana tema pojavlja v svetovni 
in slovenski književnosti. Uvodno študijo je prispeval Yves Chevrel, 
upokojeni profesor za primerjalno književnost na pariški Sorboni in 
eden najpomembnejših evropskih komparativistov. Priročnik je izdala 
Študentska založba (http://www.studentskazalozba.si) v zbirki 
Skripta.

===============================

Pred tedni je izšla zadnja številka 54. letnika Slavistične revije 
(54/4, okt.--dec. 2006), ki je posvečena akad. prof. dr. Borisu 
Paternuju (julija 2006 je praznoval osemdesetletnico). Marko Juvan, 
urednik tokratne literarnovedne številke, v uvodnem prispevku 
Paternujev most med klasiko in modernostjo orisuje jubilantovo 
prehajanje med mnogimi literarnovednimi metodologijami in njegovo 
vztrajno prizadevanje pri premostitvi preprek med slovensko 
literarnozgodovinsko klasiko in evropsko literarno znanostjo ter 
literarno vedo in jezikoslovjem. Skoraj štiristo strani obsegajoča 
številka ponuja v branje 26 razprav, od tega 22 v slovenskem, po eno 
pa v angleškem (H. R. Cooper, jr.), nemškem (P. Scherber), ruskem (N. 
N. Starikova) in poljskem (B. Tokarz) jeziku. V nerazpravljalnem delu 
revije mdr. najdemo Bibliografijo Borisa Paternuja 1997-2006, ki jo 
je sestavila Anka Sollner Perdih, ter zapis Ade Vidovič Muha v spomin 
zaslužni profesorici Bredi Pogorelec.

===============================

Jubilejna 300. številka revije za družboslovje in kulturo Primorska 
srečanja (primorska.srecanja na siol.net) je pretežno literarno 
obarvana, saj jo je v celoti uredil literarni urednik Jože Štucin. 
Rubriki Literatura in Okno v svet prinašata literaturo avtorjev 
različnih generacij, medtem ko v rubriki Odprte strani prispevke 
objavlja pet avtorjev: Gizela Polanc Podpečan (esej o proznem in 
dramskem opusu Borivoja Wudlerja), Vladka Tucovič (obravnava pisem 
Zofke Kveder in njene hčere Vladoše Jelovšek), Silvo Fatur (zapis o 
Gregorčičevem mecenu Josipu Gorupu pl. Slavinskemu), Radivoj Pahor 
(razmislek o duševni motnji) in Andrej Lutman (spis o pesnici in 
pesniku).

===============================

Marčna številka mesečnika za književnost Literatura (XIX/189, marec 
2007) v rubriki Refleksija prinaša članek Janeza Strehovca Beseda-
telo v dlani (O digitalni poeziji in njenih izzivih za nove oblike 
branja), kjer se avtor (o novomedijskih besedilih je pred kratkim 
pisal tudi v osrednji slovenistični reviji Jezik in slovstvo) mdr. 
ubada s spremenjenimi koncepti vloge bralca v dialogu z digitalno 
poezijo in novimi mediji nasploh. V reviji je mdr. objavljen tudi 
odziv Draga Jančarja na pisanje Mateja Bogataja v prejšnji številki 
Literature, kjer je Bogataj v obsežni kritiki poskušal s sistematično 
pronicljivostjo "razkrinkati" Jančarjevo esejistično misel in slog 
pisanja v njegovi nagrajeni zbirki esejev Duša Evrope (Slovenska 
matica, 2006). Da ostaja Matej Bogataj v dobri "kritiški formi", 
dokazuje tudi v sveži številki Literature, kjer se enako prodorno kot 
prej Jančarjeve zbirke loteva zbirke trinajstih "nesramno-
sentimentalnih" esejev Trnje v Arkadiji, nove esejistične zbirke 
Denisa Poniža (Založba Ved, 2006).

===============================

Matjaž Zaplotnik