[SlovLit] Slavistična knjižnica, knjižna zbirka Slavističnega društva Slovenije

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Zoltan Jan" <Zoltan.Jan na siol.net>
Sent: Sunday, March 18, 2007 6:51 PM
Subject: Slavistična knjižnica
 
Konec lanskega leta, oziroma v začetku letošnjega smo uspešno pripeljali na luč sveta nov letnik knjižne zbirke Slavistične knjižnice (zvezki 9, 10 in 11), ki jo izdaja Slavistično društvo Slovenije in je namenjena objavam znanstvenih monografij, podobno kot sorodna zbirka Zora, ki jo izdaja Slavistično društvo Maribor in se približuje že petdesetemu zvezku. 

Zbirka Slavistična knjižnica šteje zaenkrat le enajst štetih zvezkov, ima pa globlje korenine kot vitalna mariborska sestra, saj je Slavistično društvo Slovenije izdalo prve publikacije že pred drugo svetovno vojno, ko njeni člani niso našli primernega založnika niti za tako pomembne publikacije, kot je bila 1940. leta objavljena Slovenska slovnica t. i. čitankarjev. Iz pregleda vseh izdaj, ki ga je skrbno pripravil Miran Hladnik in je objavljeno v vsakem zvezku, pa tudi na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html, je razvidno, da je bila zbirka najprej zasnovana zelo široko. V njej so našli prostor tako učbeniki (npr. Besedna umetnost Silve Trdina) kot tudi bibliografski priročniki (npr. France Dobrovoljc, Zvone Verstovšek: Dve imenski kazali; Marja Boršnik: Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva) kot tudi znanstvene monografije (Vera Brnčič: N. A. Dobroljubov; Janko Jurančič: Južnoslovanski jeziki). V ozadju nastanka zbirke bi lahko iskali sledi zapletov, sporov in spopadov, ki so nastali okrog predvidene zbirke znanstvenih monografij k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev (Klasiki), v kateri ni mogla iziti Kobarjeva monografija o Gregorčiču, ki je kasneje (1962.) izšla pri Slovenski matici, kjer so objavili tudi domala vse doktorske disertacije in dobršen del znanstvenih monografij s področja slavistike. Tej možnosti so se 1978. pridružili zvezki Literarni leksikon, predhodniki današnje zbirke Studia litteraria in nekatere druge edicije, kjer so imeli nekateri -- a ne vsi -- možnosti objavljati svoja dela. Ne glede na ugibanja je konec petdesetih let zbirka Slavistična knjižnica zaspala, dokler se na prelomu tisočletja niso pojavile večje potrebe po prostoru za knjižne objave znanstvenih del, ki so jih ustvarjali še neuveljavljeni raziskovalci in predvsem tisti, ki so delali izven institucij, ki bi jim izdale njihove študije. Kot tedanji predsednik Slavističnega društva Slovenije sem skušal realizirati to potrebo in poskrbel za izdajo treh zvezkov, žal pa sem imel nesrečno roko pri izbiri sozaložnika, ki je najprej obetal odlično sodelovanje, potem pa prišel v težave, ker se njihovi že izdani učbeniki (predvsem za devetletko) niso dobili subvencije in zaradi zamika uvajanja devetletke niso imeli pričakovanega knjigotrškega uspeha.

Zbirka je kmalu za tem prevzela še eno pomembno funkcijo. Ker se skušajo ministrstva otresti čim več nadležnih prosilcev za sredstva, so izumili kriterij, da bodo sofinancirali le izdaje, ki jih pripravljajo verificirane ustanove za znanstveni tisk in letno pripravijo vsak šest znanstvenih publikacij, ki ustrezajo vsem uveljavljenim standardom . Na ta način bi bile ogrožene tudi subvencije Slavističnemu društvu za obe reviji (Slavistično revijo ter Jezik in slovstvo) ter vsakoletni kongresni zbornik. Tedanji predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Hladnik je pravilno ocenil položaj in pospešil utrip Slavistične knjižnice, ki ji je po malem že spet pohajala sapa. 

Kljub vsem zapletom in vsem trepetom, ali bodo finančno pokriti, so nam sedaj na razpolago novi zvezki Slavistične knjižnice. Kot deveti zvezek zbirke je izšlo delo Kozma Ahačiča Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818--1852 (195 str.). V njem je mladi obetavni filolog prikazal izvirne pesmi Koseskega, ki ga presojamo preko stereotipov, vendar je empirična raziskava pokazala, da je vsaj v začetnih pesmih uporabljal besedišče, ki je kot nezaznamovano uvrščeno v Pleteršnikov in kasneje tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Okoliščine nastanka pesmi, analiza kritiških odmevov in pregledna biografija odkrivajo marsikateri zgovoren podatek o pesniku, ki počiva v na pol pozabljenemu grobu v Trstu in mu grozi, da ga bodo prekopali.

Razprava Martine Ožbot Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja (163 str.) se osredotoča na vprašanje koherence kot najvažnejše besediloslovne kategorije, po kateri se besedila kot takšna konstituirajo. Poleg teoretskih razmislekov jo prvenstveno zanimata Prepeluhva in v Koširjeva slovenitev navedenega dela in ugotavlja, da nesistemske spremembe v prevodih izvirajo iz zunajbesedilnih danosti predvidene komunikacijske situacije. Usmerjene so v krepitev koherence ciljnega besedila in s tem v povečevanje razvidnosti smisla besedila, kakršen izhaja iz vsakokratne zamišljene funkcije.

Enajsti zvezek Slavistične knjižnice prinaša delo Katarine Podbevšek Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi (305 str.).  Avtorico, ki je predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, zanima govorjeni jezik v različnih okoliščinah, predvsem v umetnosti in pedagoškem procesu. V razpravi je podala teoretične utemeljitve te dejavnosti in z empirično primerjalno analizo pokazala razlike med šolsko in umetniško govorno interpretacijo, vključila pa je tudi številne konkretne primere tovrstnih govornih dejanj, ki lahko služijo kot model priprav za takšne izvedbe.

Nekatera dela so predstavljena na omenjeni spletni strani tudi z integralnim besedilom, pri vseh pa so tudi podatki o ceni (od 7 do 13 eur) in vabilo, da publikacije naročimo za zasebno knjižnico ali za ustanovo, kjer smo zaposleni. --- Zoltan Jan