[SlovLit] Kulturni praznik 2007

Ned Feb 11 13:13:48 CET 2007

OB KULTURNEM PRAZNIKU: NAJ PREŠERNA SLAVIMO ALI PREKLINJAMO?

"Na dan pred kulturnim praznikom se spodobi, da si zastavimo tisto bogokletno vprašanje, ki si ga praviloma ne upamo: koliko smo oškodovani, ker so naši kulturniki pomagali pri ohranitvi slovenskega jezika in ker so preprečili, da bi nas ponemčili in s tem vključili v bistveno večje jezikovno območje, kot je naše? Če se izrazim ironično: je France Prešeren res nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti, ali bi ga morali preklinjati?"

                                                                                                          Mićo Mrkaić, Finance, 7. 2. 2007

FJUČER OD ZLOVENIŠE LINGVA MINORE ALI ČINKVE JARE DO SELFDISTRAKŠEN

Zelo cenim gospoda Mrkaitza, ker je intelidžent. Spoštujem ga, ker si upa biti diferente, ker zastavlja prava kveščens tam, kjer ni vse zelbstferštendlih. Obožujem ga, ker v ovih dneh, ko imajo vsi prav dizgasting polna bokka Prešerna, on plava proti toku. Egejnst!

Gospod Mrkaitz odločno, matematično prečizamente dokaže, da smo Slovenci res prehlajeni obdžekt zgodovine; še več, sistemska napaka, ki sta jo zakrivila ali dobri Got ali Darwinova Natur, njen izvirni Zin pa ni nihče drug kot Frančesko iz Vrbe!

Sicer ni čisto klier, zakaj gospod Mrkaitz ne išče vzroka za tisočletno prekletstvo že v dojčer prist, ki se je v Brižinskih monjuments odločil za parole podalpskega plemena minore, ali pri Trubarju, ki se ni zavzel za večinsko zlaviše Cirilšrift, ampak pri Frančesku ima prav: gilti (frst digri)!

Prvič zato, ker je sploh pisal ljubezenske kancone in s tem izzival krajniše pipel, drugič zato, ker je hotel posnemati Đulio Čezare in biti prvi na selu, ne pa sekond klas dojče Dihter, tretjič pa zato, ker kot napuhnjeni Oberkrajner (beri: Avsenik) ni hotel slediti Vrazu v Zagabria (zato imamo še danes probleme z granica)! Bi bilo res kaj drugače, če bi se prva štrofa Vrbe glasila lajk dis:

"O Vrba, selo srećno mi domaće, / gdje kuća oca mog u vijek se krije, / da žeđ po znadežnosti poput zmije / ne vukla bih me u svijet, otrovače!"?

Po Frančeskovih usodnih in za nas pogubnih ekšens smo imeli sicer še par vunderbar priložnosti za zloveniše selfdistrakšen, ampak vse te cugmašine smo, sori, zamudili. 

Prvo šanse za dokončno prevlado grejt šprahe tedesko smo izgubili ob koncu prvega rata, ko je skupina neodgovornih zanesenjakov v bečkem Rajhstagu prebrala deklaracijo di primo madžo. After det so vsaj zahodno od črte Monte Nevozo - Longatikum - Draj Grence naši sosedje (potomci grejt kultur romana) poskušali doseči fajnel soljušen in so nas že veoma efikasno vključili v svoj lingva majore kulturni krog, pa so jim že čez petindvajset jare žal for long tajm načrte preprečili Titini (oz. Banditen, ki so bili taki realisti, da so zahtevali imposibel!).

Tudi Beligrad nam je že za časa trojedinega naroda ponujal bratstvo i jedinstvo srbskega Šprahe, povsem v skladu z geslom: "Niht spik zloveniš, pa te mora feršteen cijeli mondo!" Anke ta šanse je šla v p. m.!

Gospod Mrkaitz bi bil moral povzdigniti svoj big vojs pred šestnajstimi leti, ko je odpeljal zadnji avtotreno. Leta 1991 bi lahko suvereno odločali o zloveniše nacjonale selfdistrakšen in bi se internešenel veljavno priključili ali grande Šprahe italjana ali grejt lingva tedeska, kar bi bilo še mač better.

In vendar, zdaj, ko nam je gospod Mrkaitz poslal svoj tako strong mesič, menim, da še obstaja litel hofnung, in to celo za povsem demokratiš solucjone nacjonale. Predlagam stratidžik načrt za novo petoletko z udarno parolo "Činkve jare do selfdistrakšen!"

Naša demokratiše oblast naj et vans pripravi referendum, po katerem se za lengvič štatale v RS določi grande ingliš Šprahe, zloveniš lingva minore pa se za pet let dovoli kot privat Šprahe (seveda je za pozitivno odločitev mus zahtevati dvetretjinsko madžoranco). Če preizkus folks disižen uspe, se uporabi način prehoda z grose šokom (lajk ojro). Na javnih plejsis se sežgejo vse knjige v zloveniše dajalekt, uvede se ingliš kot učni Šprahe v skuls  in prepove se rabo lingva zlovena minore v javnosti. Pri tem ne bo večjih poteškoća z imeni podjetij, ki so već sada večinoma v lingva franka mondiale. Na Obali in v Prekmurju se v pablik rilejšens ohranita italjeniše in ungariše lengvič, ki seveda nista jezika minore.

Tistih cen procent sitizens of Slovinija, ki so že tako auslenderji, ne bodo nessun problem, pač pa se lahko desi, da se bodo nekateri indoktrinejtid poedinci začeli upirati in organizirati terorist ekšens. Za take ankampetebel pipl bodo poskrbele naše ikstrimli gut izurjene trups za demokratizejšen in stabilizejšen, v skrajnem primeru z dobrodelno akcjone letovanja in zdravljenja v spečale kamps koncentracjone (beri: Gvantanamo).

Da je pjano stratedžiko v cjelini uresničljiv v činkve jare, dokazuje dogajanje v era fašista pred sekond Velt vor v bjutiful vale d'Izonco, ko so veri mač učinkovite elementare skultičers z nju ejč pedagoškimi metodami (pretepanje z big palica ali butanje z otroška hed v tablo) v par letih naučile našo džovineco, da je tekoče govorila in pisala v lingva italjana iredentista. Frančeskove pesmi bomo čez činkve jare brez težav alles cuzamen brali v prevodu v kakšen grosse lengvič evropeo!

Še najmanjša težava bo čejndž sedanjih prsonel poimenovanj z novimi, vsekakor v duhu Ojropeiš Unjon, gospod Mrkaitz bi v tem primeru lahko celo izbiral (če je njegov bajname kaj v rilejšen z mrkniti, tj. v dark gegen!) ali med Mikele De Dark ali med Majkl Gute Naht. 

Če pa demokratiše referendum kljub strong agitacjon und propagand, kot je bila za ajngang v esosiejšen NATO, ne bo uspel, potem olsov ih ne morem predlagati nič bolj intelidžent rešitve, kot je to storil Frančesko iz Vrbe; naj se pač vdamo v svojo minoranca lingvistika in kot tuto mondo počakamo do džudicio univerzale, ko bo sam Gotfader razsodil, ali smo bili Slovenci v resnici anke nacjone minore!

                                                                                     Zoran Božič
-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20070211/5bb917f2/attachment.html 