[SlovLit] Pisna poslanska pobuda vladi

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Milena Mileva BLAZIC" <milena.blazic na guest.arnes.si>
Sent: Tuesday, February 06, 2007 5:44 PM
Subject: Fw: pisna poslanska pobuda vladi

From: valerija.jelic na dz-rs.si 
Sent: Tuesday, February 06, 2007 2:50 PM
Subject: pisna poslanska pobuda vladi

Prof. dr. Marko Pavliha 
poslanec DZ RS
Ljubljana, 6. februar 2007
 
Državni zbor Republike Slovenije
g. France Cukjati, predsednik
Vlada Republike Slovenije 

Zadeva: PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
 
Spoštovani gospod predsednik,
 
v skladu z 248. členom Poslovnika DZ RS Vam pošiljam pisno poslansko pobudo za Vlado Republike Slovenije.
 
POBUDA
 
Slovenski vladi predlagam, da z ustreznimi zakonodajnimi spremembami in morebitnimi drugimi ukrepi odstrani vse upravne oziroma birokratske ovire za vzpostavitev enotnega slovenskega kulturnega prostora. 

Zunaj meja Slovenije namreč živi okoli pol milijona slovenskih rojakinj in rojakov, kar ni zanemarljivo število, saj številka predstavlja kar četrtino našega usihajočega naroda. Zato smo odgovorni storiti vse, da z njimi obnovimo, ohranimo in izboljšamo stike, jim podamo prevečkrat umaknjene roké in jih ponovno prijazno povabimo v domovino, ki jih potrebuje -- intelektualno in emocionalno. Danes morda ni več take ekonomske stiske, ki bi mlade silila v emigracijo, lahko pa jo do te odločitve privede želja po širšem, mednarodnem znanju, ki se lahko kaj hitro sprevrže v trajni, usodni beg možganov. Seveda je dobro in smiselno, da si čim več ljudi ogleda svet okoli sebe in tako tudi lastno domovino uzre skozi drugače brušeno prizmo, ampak z željo, da bo vse to prispevalo k lepši prihodnosti in blaginji Slovenije.

Zato je pohvalno, da je Državni zbor Republike Slovenije v začetku lanskoletnega aprila končno sprejel Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki temelji na mednarodnopravnem načelu, da so narodne manjšine v Evropski uniji pomemben dejavnik sodelovanja med državami. Nanaša se tako na Slovence v zamejstvu kakor na druge izseljence po svetu, in skrb za njih je zdaj neločljiv in bistven del slovenske zunanje politike. Slovenija naj bi kot matična domovina sodelovala s Slovenci zunaj njenih meja zlasti na področju kulture, ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja, znanosti in šolstva, športa, gospodarskega in regionalnega sodelovanja, ter tudi nudila finančno pomoč. Omogočena je repatriacija oziroma priselitev tistih Slovencev, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi, ali so izpostavljeni različnim pritiskom ali pa lahko pripomorejo k razvoju in uveljavitvi naše države. Poglavitna nosilca sodelovanja med domovino in njenimi Slovenci v zamejstvu in po svetu sta Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisija Državnega zbora z identičnim imenom. Zakon prav tako predvideva dve posvetovalni telesi slovenske vlade, in sicer Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu.

Ena od parlamentarnih strank se je nedavno odločila še za nadaljnjo potezo in predlagala spremembe ustave, ki bi omogočile dodatne pravice in štiri poslance slovenskim manjšinam, izseljencem in zdomcem. Navidezno se zdi, da je dovolj politične volje, toda potrebna je še pristna odgovornosti za čim širšo socialno vključevanje naših zamejcev, zdomcev in izseljencev v domovino. Praksa je žal povsem drugačna, vse preveč je disharmonije med napisanim in dejanskim. 

Poglejmo konkreten primer.

Zveza društev Slavistično društvo Slovenija je na rednem občnem zboru 6. oktobra 2006 za svojega novega predsednika izvolila prof. dr. Mirana Košuto, uglednega zamejskega Slovenca iz Trsta, pisatelja in večstranskega ustvarjalca, zlasti pa nosilca slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Na žalost je naš Zakon o društvih nekompatibilen z Zakonom o tujcih, kar pomeni, da profesor Košuta ne more opravljati funkcije zakonitega zastopnika slovenskega društva, ker je formalno tuj državljan brez stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (več v prispevku Petra Kolška z naslovom "So slovenski zamejci tujci?", Delo, 1. februarja 2007, str. 13). 

Še huje, zakon o društvih takorekoč spodbuja k narodni, jezikovni in kulturni neenakosti, saj obravnava Slovence zunaj meja kot običajne tujce, in to celo v nasprotju s 3. členom in seveda z omenjenim krovnim zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. 
Ko je tajnica Slavističnega društva Slovenije, dr. Milena Mileva Blažić, urejala zadeve za novega predsednika, se je po njenih besedah soočila z "ozkosrčnimi zakoni in s še bolj ozkosrčnimi visokimi predstavniki ministrstev in upravnih enot, z državnimi sekretarji, veleposlaniki, dekani, višjimi referenti in nizkimi udarci". Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je zato tudi naslovila odprto pismo na predsednika republike, predsednika državnega zbora in nekatere ministre, v katerem je opozorila na pričujoči problem.

Kako torej uradni dušebrižniki skrbijo za enotni slovenski kulturni, predvsem jezikovni prostor, tudi onkraj državne meje, v kolikšni meri (ne)spoštujejo evropsko načelo prepovedi kakršnekoli diskriminacije, da o prostem pretoku ljudi niti ne govorimo? 

Dejstvo je, da so zamejske Slovenke in  Slovenci diskriminirani pri prevzemanju uradnih funkcij in zadolžitev v Sloveniji, kar ni prav oziroma je izjemno škodljivo za našo skupno prihodnost in obstoj!
Danes lahko s ponosom rečemo, da nas ni "samo milijon", temveč dva milijona in pol. Mar bomo jutri dopustili, da se bomo zopet omejili na minimum kulturnega preživetja? Meje niso zato, da nas omejujejo, ampak zato, da jih presegamo.
 
S spoštovanjem, prof. dr. Marko Pavliha