[SlovLit] Krst pri Savici (parodija slovenskih fantov grob, o državi) -- Prešeren v romščini samo v eni knjižnici na južni strani Alp -- Akademske knjižnice v elektronskem času?

[Miran Hladnik, Siol]

From: Matej Krajnc [mailto:matej_krajnc na email.si] 
Sent: Saturday, February 03, 2007 11:04 AM
To: slovlit na ijs.si
Subject: Parodija - slovenskih fantov grob

Spoštovani g. Fugina in tisti, ki vam parodija ne gre v račun (ali pa samopromocija, kar me še posebej zabava), toplo svetujem, da preberete kako strokovno teorijo o parodiji in satiri. V knjigi Marka Juvana Domači Parnas v narekovajih se boste med drugim poučili o anahronizmih, zamenjavi značajev, "potvarjanju" zgodovine, medbesedilnosti in podobnem, obstajajo pa tudi še druga, obširnejša dela. Ne bi pa škodilo, če bi se lotili tudi ogleda angleške serije Monty Python Flying Circus, knjig Douglasa Adamsa, Davea Berryja in podobnega čtiva. Potem boste morda razumeli, zakaj Valjhun in Kajtimar nastopata skupaj in podobne zadeve, ki vam ne grejo v račun. Pa kljub ponovni samopromociji in nemoralnosti (kot bo verjetno menil Klemen) vabljeni tudi na tiskovno konferenco ob izidu knjige v torek ob 13h v PEN! O Prešernu se, hvala Bogu, spet govori! Morda se ga bo tudi spet bralo. S spoštovanjem, Matej Krajnc

=====

From: "Matej Krajnc" <matej_krajnc na email.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Saturday, February 03, 2007 11:38 AM
Subject: RE: o Krstu pri Savici in državi

Kolega Brajović je zastavil zanimivo vprašanje, ki je vredno razmisleka - ob
osamosvojitvi in vsa ta leta smo imeli, kot se spomnim, večinoma polna usta
Zdravljice (ki smo si jo drznili tudi repati) - Prešeren je napisal mnogo
boljše pesmi od Zdravljice, je pa res, da redkokatero tako idejno
izpostavljeno; vsaj zase ne bi mogel reči, da bi v Krstu našel kakšno
poudarjeno državotvorno noto, zdi se mi, da gre predvsem za zanimivo in
umetniško delo o delu slove(a)nske zgodovine s tragično ljubezensko zgodbo v
ospredju, pri Prešernu samem pa predvsem za realno spoznanje o mentaliteti
lastnega naroda (od tod po moje sledi tudi Črtova pokrstitev, ne iz
poklekanja pred duhovščino). Državotvorna plat Krsta je verjetno predvsem
stvar interpretacije. Mimogrede, dejstvo je, kot vemo, da Slovenci do zdaj
(morda bo uspelo Bogdanu Novaku z njegovim novim epom o kralju Matjažu) še
nismo dobili nekega pravega "velikega teksta" (v smislu povzemanja celotne
slovenske zgodovine na umetniški ravni, kaj šele državotvorni) - poskušal je
Prešeren, pa Menart, pa še marsikdo; zdi se mi, da je bil Prešeren s svojim
tekstom (in pesmimi nasploh) pri politiki (in velikokrat tudi pri narodu)
vedno nekako izrabljen za pridobivanje simpatij (in trkanje po prsih), ne da
bi bila zadaj kakšna resna ontološka podstat. Ampak slast dobre poezije je
ravno v tem, da se jo da razumeti in razlagati na različne načine, v
različnih časih seveda tudi v različnih kontekstih. UVOD seveda polni srca z
borbenim duhom - prav tako kot so to svojčas počele kakšne Borove ali
Kajuhove pesmi - vendar se mi zdi, da gre predvsem za VTIS borbenosti, ki ga
povzročajo opisi, ne vem, ali je to mogoče prenesti na raven
državotvornosti, še posebej glede na celotno vsebino pesnitve. Ampak tole je
samo razmišljanje na hitro - upam, da bo kdo imel kak tehtnejši odgovor za
kolega. 

In zelo sem bil vesel tržaške parodije! Lp Matej 

======

Poezije i džilava = Poezije in pesmi : (izbor). (Na platnicah: Džilavani buti i džilava: Poezije in pesmi). Ljubljana: Karantanija, 2006. Dostopno samo v Knjižnici Trebnje -- neverjetno! Kako je to mogoče? Zbiralci naj povprašajo po njej na zalozba.karantanija na siol.net 

======

Http://www.educause.edu/apps/er/erm07/erm0714.asp -- Lynn Scott Cochrane, If the Ac
ademic Library Ceased to Exist, Would We Have to Invent It?  [članek o potrebnosti univerzitetnih knjižnic, EDUCAUSE Review, vol. 42, no. 1 (January/February 2007): 6-7]