[SlovLit] Dialogi 10, 11, 12 (2006)

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Zalozba Aristej" <info na aristej.si>
Sent: Monday, January 15, 2007 3:58 PM
Subject: zadnji Dialogi v 2006


Dialogi 10



[...] Komparativistka Gaja Kos analizira sto naključno izbranih izvirnih in v slovenščino prevedenih slikanic, ki so izšle v Sloveniji med leti 1990 in 2005. Njena analiza pokaže, da trende oziroma težnje slovenskih ustvarjalcev, prevajalcev in urednikov v zvezi s slikaniško produkcijo zadnjega desetletja in pol določajo naslednji tematski sklopi: strahopetnost, drugačnost, osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, smrt, problemi najmlajših, tema učenja in branja, prazniki, krščanski običaji in nauk, preobrazbe, potovanja, preizkušnje in popotne dogodivščine. Po letu 2000 se poudarek izrecno pomakne od želje po "zgolj" ugajanju, zabavanju in kratkočasenju k (praviloma neprisiljenemu) vzgajanju oziroma predvsem soočanju z aktualnimi problemi. Iz dejstva, da so predvsem v zadnjem času tovrstne slikanice množično zastopane, avtorica sklepa tudi na njihovo komercialno uspešnost. Vendar pa se zdi, da domača slikaniška produkcija sploh v lomljenju tabujev, pa tudi v obravnavi tem, s katerimi bi implicitno, vendar spretno vzgajala in osveščala, za tujo zaostaja. [...] V literarnem delu so objavljeni prevodi izbranih pesmi dveh uveljavljenih črnskih pesnic iz ZDA: Nikki Giovanni in Rite Dove.Sledi nova kratka zgodba Milana Vincetiča z naslovom Poligraf Hudsona Loweja ter pesmi Ane Pepelnik in Tineta Mlinariča. V Kulturni diagnozi Marko Golja ocenjuje roman Republika Jutranje rose slovenskega pisatelja Vladimirja P. Štefaneca. Esej z naslovom Terra rossa je napisal Kristijan Muck, dramski igralec, profesor dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, pesnik in esejist.



Dialogi 11--12



Zadnji Dialogi v letu 2006 niso mogli mimo trenutno najbolj vroče teme v Sloveniji, ki jo mnogi ocenjujejo kot enega najhujših primerov napada na romsko skupnost v zadnjih desetih letih v Evropi. Slovenska vlada se je namreč pod pritiskom neke vaške skupnosti v pokrajini Dolenjska odločila preseliti romsko družino, ki je domnevno lokalne vaščane ogrožala s kriminalom oziroma je ogrožala izvir pitne vode, v begunski center v Postojni. V uvodniku urednica za kulturologijo Ksenija Šabec piše, da dolenjski primer lahko postane slovenski precedens v odzivu ljudi na nerešene probleme v njihovem neposrednem okolju. Ne gre namreč zanemariti možnosti za reakcijo snežne kepe, ki bi ljudi spodbudila k jemanju pravice v svoje roke, kadar državne in občinske institucije odpovejo na lokalni ravni. Toda odziv države na ta isti dogodek je skoraj šolski primer postopka, ki vodi k etnicizaciji države. S tem pojmom sociološke znanosti označujejo delovanja in procese, zavoljo katerih imajo možnost dostopa do oblasti samo člani etnične večine. V Sloveniji je na preselitev romske družine z njihovega doma ostro odreagiral varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.  Slovenska javnost se je razdelila: en blok je podprl varuha v imenu varovanja človekovih in ustavnih pravic, v takšnem ravnanju videl nestrpnost in ksenofobijo, drugi se je skliceval na nujnost in pravilnost takšnega ravnanja. Varuh se je znašel na prangerju, zato mu je urednik Boris Vezjak v rubriki Družbena diagnoza postavil nekaj vprašanj, da pojasni še kakšno dilemo več. [...] 



Sledita dve razpravi, ki sta posvečeni kitajski književnosti. Maja Lavrač, docentka na katedri za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, piše o motivu samote v Li Baijevi poeziji. Li Bai (701-762) je bil eden največjih mojstrov klasične kitajske vezane besede in je tudi eden najbolj znanih kitajskih pesnikov v tujini. Sinologinja Mojca  Pretnar pa predstavlja enega najpomembnejših modernih kitajskih pesnikov Wen Yiduoja in njegovo poezijo, ki jo je utemeljil na svoji teoriji treh lepot. Obdobje okoli dvajsetih let 20. stoletja je v kitajski poeziji prelomnica, saj se je poezija šele tedaj začela osvobajati tradicionalnih spon. Obe razpravi vsebujeta tudi nekaj primerov pesmi, ki sta jih avtorici prevedli iz kitajščine. Literarni del Dialogov je tokrat povsem v znamenju poezije, saj je urednik Robert Titan Felix pripravil izbor iz sodobne črnogorske poezije. V njegovih prevodih so objavljene pesmi mladih črnogorskih pesnikov: Borisa Jovanovića Kastela, Stanke Radenović Slavković, Danila P. Lomparja, Novice Vujovića in Đorđa Ščepovića. Črnogorski sklop zaokroža še rubrika esej, v kateri je objavljen odlomek iz eseja Ozvezdje Mediteran Borisa Jovanovića Kastela, ki ga je tudi prevedel Robert Titan Felix. V Kulturni diagnozi je ocenjena pesniška zbirka Darilo Milana Šelja, uprizoritev nove drame Iva Svetine Ojdip v Korintu v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.