[SlovLit] Jezikovne situacije -- dvojna tematska stevilka Jezika in slovstva

[Matjaz Zaplotnik]

Jezik in slovstvo 51/3--4, 158 str.
Dvojna tematska številka Jezikovne situacije (ur. Marko Stabej)

Izšla je letošnja dvojna številka Jezika in slovstva 
(http://www.jezikinslovstvo.com), ki v branje ponuja osem razprav, 
eno oceno in tri poročila. Razprave so precej različne, vse pa se na 
tak ali drugačen način ukvarjajo z opisom posameznih jezikovnih 
situacij. Z objavljenimi razpravami želimo ponuditi informacije o 
vidikih nekaterih jezikovnih situacij, ki so v našem prostoru morda 
nekoliko manj splošno znane, pa zato, upamo, toliko bolj zanimive. 

Jezikovna situacija je termin, ki se v jezikoslovju (predvsem v 
sociolingvistiki) pa tudi v drugih humanističnih vedah kar pogosto 
uporablja, pojmovno pa je precej raznoroden. Njegova teoretična in 
metodološka raznorodnost se jasno zrcali tudi iz pristopov avtoric in 
avtorjev posameznih razprav v tematski številki JiS. Vsak opis 
jezikovne situacije je namreč razpet med znanstveno težnjo po 
objektivnosti po eni strani in raziskovalčevo optiko po drugi strani. 
Optika usmerja avtorjev pogled v skladu z njegovim zanimanjem, 
vednostjo in teoretskimi prepričanji -- najbrž pa so nekje v ozadju 
zmeraj tudi druge avtorjeve vrednote, čeprav se mora avtor ravno pri 
opisovanju jezikovnih situacij vplivu ideološkega prepričanja 
najodločneje upreti.

Zapletenost naloge je morda še najbolj očitna pri opisu zgodovinskih 
jezikovnih situacij. S tem se ukvarja razprava KOZME AHAČIČA -- kaj 
storiti, ko imamo podatkov toliko, kolikor jih pač imamo, do novih pa 
brez naključne sreče ne moremo? Izkaže se, da jih je treba povezati v 
učinkovito mrežo ter se pri interpretaciji podatkov razsodobiti. 
Druga razprava ALEŠA POGAČNIKA je najbolj globalna (in najbolj 
posplošujoča) v tej tematski številki. Z analizo načinov zapisovanja 
različnih jezikov po svetu pokaže raznolikost jezikovnih situacij po 
svetu, hkrati pa globalno veljavo nekaterih načel. Avtor se dotika 
tudi našega (ne)razumevanja teh situacij, o katerem sklepa po 
problematičnosti načel zapisovanja tujih jezikovnih sestavin v 
Slovenskem pravopisu. TANJA PETROVIĆ se v svoji razpravi ukvarja s 
situacijo, kjer je slovenščina v vlogi, ki je ponavadi nismo vajeni 
opazovati -- v vlogi dominantnega jezika z močno asimilacijsko močjo. 
MAJA BITENC raziskuje vitalnost slovenskega jezika v izseljenski 
situaciji skozi podobo podatkov, pridobljenih od udeležencev 
dopolnilnega pouka slovenščine -- ti pa so živa prihodnost jezika. 
Razprava JANJE BAN in TINE ŠPELKO prinaša rezultate akcijskega 
raziskovanja med argentinskimi Slovenci in dopolnjuje sliko 
vitalnosti slovenščine zunaj avtohtonega naselitvenega področja. --- 
Zadnje tri razprave se ukvarjajo z drugačnimi okolji in drugimi 
jeziki. ANNA KOLLÁTH predstavlja jezikoslovni in jezikovni model, ki 
presega državne in miselne meje glede madžarskega jezika in ga 
vzpostavlja kot delujoči sodobni kontinuum; sprašuje se, ali ni ta 
koncept uporaben tudi za druge evropske jezike s podobno usodo. JORDI 
MAGRINYA DOMINGO razgrinja situacijo šestih avtohtonih manjšinskih 
jezikov v Španiji, pri čemer se dotakne nekaterih ključnih vprašanj 
sodobnega sociolingvističnega dogajanja v Evropi -- glede določanja 
mej med jeziki in njihovega uveljavljanja v uradni rabi ter v 
javnosti. JACEK WARCHALA se posveča sintezi poljske jezikovne 
situacije; sledi časovnim spremembam v pojmovanju jezikovne 
zvrstnosti in ugotavlja spremembe v jezikovnem vedenju in vrednotenju 
jezikovnih različic v poljski družbi 20. in začetka 21. stoletja. 
Razprava se v marsičem teoretsko razlikuje od pogledov, običajnih v 
slovenski jezikovni in jezikoslovni situaciji.

Sklenemo lahko takole: jezikovne situacije so si zelo podobne v tem, 
da je vsaka različna; toda posamezni elementi so si tudi v zelo 
različnih situacijah zelo podobni. Želim vam prijetno branje,

Marko Stabej (marko.stabej na ff.uni-lj.si),
urednik tematske številke Jezikovne situacije