[SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Osolnik Vladimir" <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Za: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Poslano: 7. november 2006 9:27
Zadeva: RE: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah

Najlepša hvala za lepo, prisrčno poročilo o poučnem potovanju slavistov in 
slovenistov v nekdanje tudi slovenske kraje v današnji Nemčiji. Lepa je naša 
slovenska navada, da spoštujemo svoje korenine, zaslužna dejanja in može. 
Dodati pa moram nekaj vprašanj, ali pozabljenih dejstev, ki v omenjenem 
krogu terjajo ponovno razpravo in dodatno osvetlitev, npr., da je naš Primus 
Truber, kot zveni latinski zapis imena, morda imel nam Slovencem in sploh 
Slovanom drugače zveneče ime, ki ga latinski zapis grobo poenostavlja, 
krajša in reducira na svoj omejeni krog samoglasnikov (Slovani so imeli 8 
samoglasnikov, ki so imeli skupaj 11 glasovnih vrednosti), nemški zapis pa 
med drugim zabrisuje zlasti razliko med fonemi T, P, B in uvaja germansko 
končnico ER, tujo slovanski tradiciji?

Ali: v krščanski tiskarni v Deredingenu, (kjer so natisnili številne knjige 
tudi drugim , od Turkov in islama takrat ogroženim krščanskim narodom,npr. 
Madžarom, Romunom) je Primož Trubar za svoje tiske uporabil edine črke, ki 
so jih tam imeli, in s tujo zahodno pisavo, t.i. gotico (in pozneje 
latinico), naključno določil Slovencem črkopis, ki ni bil slovanski, in za 
katerega se ni odločil po svoji izbiri, temveč po nuji?

Ali, da je P. Trubar oče prve slovenske knjige. Stoletja pred njim so tudi 
na obsežnem strnjeno poseljenem slovanskem alpsko-panonskem, danes 
italijanskem, avstrijskem in slovenskem ozemlju, obstajale civilizacije in 
organizirane skupnosti, ki so pisale in pisno ustvarjale. Ne nazadnje je tu 
cvetela krščanska rokopisna pismenost iz časov že pred ter zlasti v času 
dejavnosti slovanskih blagovestnikov Konstantina (pozneje, 869, Cirila) in 
Metoda, ki sta s svojimi številnimi slovanskimi (in drugimi) sodelavci v 
letih 858--863 priredila prvo  ohranjeno  krščansko slovansko pisavo, 
nad-dialektalni slovanski jezik, v njem pisno slovansko književnost s 
prevodi krščanskih bogoslužnih knjig, vključno s prevodom Svetega pisma,  in 
s svojim visokim stanom (869 ju je papež v Rimu lastnoročno povzdignil: 
Konstantina v škofa, Metoda pa v nadškofa; slednjemu je dodelil Panonsko 
diecezo) ustanovila tudi slovansko cerkev. Trubar je torej tako dejansko oče 
prve  ohranjene  tiskane  slovenske knjige?

Še bi lahko zastavljal vprašanja, ki v sedanjem času terjajo nove, 
natančnejše oz. nedvoumne odgovore, za katere bi kazalo ponovno strniti, 
raziskati in prevrednotiti nekatere današnje zapise in mnenja. Morda bi se 
taka diskusija lahko razvila med slovlitovci? Lp, mirko