Slovenščina na maturi: Je kozarec napol prazen ali napol poln?

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Igor Saksida" <igor.saksida na guest.arnes.si>
Za: "'Miran Hladnik, Siol'" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Poslano: 25. julij 2006 11:47
Zadeva: RE: [SlovLit] Spletje in smetje

Na vprašanje, ali je slovenščina na maturi težja od matematike, bi lahko 
odgovorili potrdilno: povprečna ocena pri slovenščini je bila 3,28 točk, pri 
matematiki 3,55. Če v povprečju dijaki pri slovenščini dosežejo nižjo oceno, 
je najbrž snov, ki jo preverja matura, res zahtevnejša oz. težje 
obvladljiva. Razlogi za njeno višjo zahtevnost bi lahko bili v "dvojnosti" 
slovenščine kot učnega predmeta. Po eni strani morajo dijaki obvladovati 
jeziko(slov)ne vsebine kot sestavino razvite sporazumevalne zmožnosti ter ob 
tem seriozna poglavja iz "slovnice", hkrati pa matura preverja še bralne 
zmožnosti in književno znanje, kar dijaki dokazujejo ob pisanju 
maturitetnega eseja in na ustnem delu preverjanja znanja. Esej je sam po 
sebi zahtevno besedilo, saj zahteva  poznavanje književnih del kot tudi 
pravil pisanja te besedilne vrste. Izbor besedil (tematski sklop) kot 
podlaga za esej iz leta v leto zastavlja temeljno vprašanje: ali sta dva 
obsežna romana (skupaj tudi do 1000 strani) res primerna kar za vse dijake, 
ali ni tak izbor že sam po sebi lahko prezahteven, še posebej, ker gre 
najpogosteje za t. i. klasična dela, ki nekatere dijake bržkone navdajajo z 
odporom, saj jim njihovo razumevanje in povezovanje z lastnim predstavnim 
svetom povzročata težave. In še ustni del mature: letos je predpisoval 
poznavanje 53 obveznih besedil in njihovih avtorjev s pregledom obdobij in 
njihovih značilnosti, poznavanje razvoja literarnih zvrsti in vrst ter 
razvoja in zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja. Lahko bi torej 
pritrdili misli dr. Draga Žagarja, da število točk in povprečna ocena sami 
po sebi ne povesta  ničesar, pač pa je treba presoditi, katere vsebine in 
cilji pouka so "pokriti" s táko ("surovo") oceno -- in zato, bi lahko bili 
duhoviti, tudi ni mogoča primerjava rezultatov npr. med slovenščino in 
matematiko.



A bodimo resni: dejstvo je, da so rezultati pri slovenščini na maturi nižji; 
menim, da je to predvsem posledica zame nerazumljivega vztrajanja pri eni 
sami, temeljni ravni maturitetne slovenščine. Zakaj ima matematika dve 
ravni, slovenščina pa le eno? V vseh teh letih nisem slišal niti enega 
prepričljivega argumenta za to dandanes samoumevno "enoravninskost", veliko 
pa zgolj ideoloških, npr. o neizmerni pomembnosti materinščine, ki da mora 
biti za vse enaka. Pri taki zasnovi mature, tako so mi povedali profesorji, 
ki dijake pripravljajo na maturo, izgubljajo tako najboljši kot manj zmožni 
učenci: prvim šablonskost esejev ni pravi izziv, drugim so besedila in 
navodila za esej prezahtevna. Z uvedbo dveh ravni slovenščine na maturi bi 
pridobili oboji -- in to bi ne bilo prav nič nezaslišanega in tudi nič 
revolucionarnega. Le zakaj ima dve ravni materinščine, temeljno in višjo, 
mednarodna matura?



Bi torej lahko bile ocene pri maturitetni slovenščini na dveh ravneh 
višje? --- Igor Saksida