Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije --slovenski jezik v stiku

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Mojca Butinar" <Mojca.Butinar na zrs.upr.si>

Za: <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Poslano: 26. maj 2006
Zadeva: Še nekaj za Kroniko


Pri založbi Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na 
Primorskem je v začetku tega leta izšla monografija z naslovom Slovenščina 
in njeni uporabniki v luči evropske integracije, s katero smo uredniki 
želeli na poseben način obeležiti vstop slovenske države v Evropsko unijo 
leta 2004. Monografija prinaša prispevke več avtorjev in odgovore na 
nekatera vprašanja rabe slovenskega jezika. Razdeljena je na tri sklope. V 
prvem sklopu Medkulturnost jezika in njegovih uporabnikov se teoretiki 
sprašujejo, čigav je slovenski jezik, tako z diahronega kot sinhronega 
vidika, in kaj zanj pomeni svojevrstni medkulturni položaj, v katerega je 
vstopil po vključitvi Slovenije v evropsko združbo. Pojem medkulturnosti in 
vsebine medkulturnega sporazumevanja so razčlenjeni in utemeljeni z 
jezikoslovnega, kulturološkega in filozofskega vidika. Slovenska jezikovna 
politika in jezikovno načrtovanje sta tako postavljena pred pomembne izzive.



Drugi sklop Socialno-funkcijski položaji slovenskega jezika prinaša nekatere 
odgovore na vprašanje, ali zvrstnost slovenskega jezika danes, tudi spričo 
evropske integracije, postaja še kompleksnejša ali nasprotno, kot trdi del 
slovenskih jezikoslovcev, raba slovenščine na nekaterih področjih peša, 
zaradi česar trpi tudi njena zvrstna pestrost. Polno življenje jezika se 
kaže tudi ali predvsem v uspešnem funkcioniranju tega jezika na 
gospodarskem, političnem, kulturnem, šolskem področju in javnem življenju 
nasploh. Tako je posebna pozornost posvečena različnim socialno-funkcijskim 
tipom slovenskih besedil in aktualnim vprašanjem slovenščine v politiki, 
diplomaciji, medijih ter šolstvu.



V tretjem sklopu Slovenski jezik v stiku avtorji ugotavljajo, kako je tudi 
za prihodnje načrtovanje razvoja slovenščine izredno pomembno opazovanje 
delovanja tega jezika v stiku z drugimi/tujimi jeziki, ki se še uporabljajo 
v Sloveniji, in jeziki, prisotnimi na narodnostno mešanih območjih 
slovenskega kulturnega prostora (v okviru Slovenije in v zamejstvu). 
Predstavljene so ugotovitve, kako se v zvezi z omenjenimi vprašanji soočajo 
pripadniki različnih družbenih skupin in kaj to pomeni za njihovo raven 
sporazumevalne zmožnosti. Spremembe v rabi slovenščine po osamosvojitvi 
Slovenije in njenem vstopu v Evropsko unijo pa se čutijo tudi pri njenih 
neslovenskih uporabnikih, tj. uporabnikih zunaj slovenskega kulturnega 
prostora. Tako se nekateri prispevki posvečajo problematiki slovenščine kot 
tujega jezika, drugi pa obravnavajo vprašanja, povezana s prevajanjem in 
tolmačenjem tako v Sloveniji kot v različnih institucijah Evropske unije.



Monografija s poglobljenim vpogledom v količino in naravo uporabnikov 
slovenskega jezika nedvomno prinaša pomembne elemente za načrtovanje razvoja 
slovenskega jezika v prihodnosti. Nadejamo se lahko, da bo pričujoči 
znanstveni razmislek imel možnost stopiti v dejaven dialog s slovensko 
politiko, katere pomembno področje naj bi seveda predstavljala tudi 
jezikovna politika. Nenazadnje je večina jezikovnih uporabnikov tudi 
volivcev . --- Vesna Mikolič