[SlovLit] Dialogi 3-4, Bologna po Bologni
Miran Hladnik, Siol
miran.hladnik na guest.arnes.si
Pet Maj 19 18:06:34 CEST 2006
Od: "Aristej" <info na aristej.si>
Poslano: 19. maj 2006 13:38
Zadeva: Dialogi 3-4
V Uvodniku se Boris Vezjak, urednik za kritično misel, ukvarja z aktualnim
odnosom med slovenskimi kulturniki in oblastjo. Njegovo izhodišče je
dogajanje ob podelitvi letošnjih nacionalnih priznanj za kulturo,
Prešernovih nagrad (poimenovanih po največjem slovenskem pesniku Francetu
Prešernu, ki je ustvarjal v obdobju romantike). Neoliberalni ekonomist Mićo
Mrkaić je namreč izjavil, naj si slovenski umetniki Prešernove nagrade
izplačujejo kar iz svojih prihrankov, v svojem slavnostnem nagovoru pa je
kulturo pred njim zagovarjal letošnji lavreat, pesnik Milan Dekleva.
Brutalne Mrkaićeve teze o neiztržjivosti kulture ni težko zavrniti, to so
storili že mnogi, pravi Vezjak, bolj zaskrbljujoča je tiha disciplinizacija
slovenskih umetnikov. Ob stalnih dvomih vanje se slovenski umetniki, zlasti
literati, oglašajo samo še, ko so ogrožene državne subvencije za njihovo
ustvarjanje, medtem ko jih npr. oženje človekovih in ustavnih pravic
azilantom, Romom in istospolnim ne zanima. Vezjak se ob tem sprašuje, ali
gre za apolitičnost, ki ne uvidi neoliberalizma kot sistemske želje, ali pa
za kolaboracijo kulturnikov z oblastjo.
Gledališki urednik Primož Jesenko je pripravil intervju z dramaturginjo,
urednico, prevajalko in publicistko Aljo Predan. Pogovarjala sta se o
položaju dramaturga v slovenskem gledališču, o položaju gledališča v
današnji družbi in slovenski dramski produkciji, posebej pa še o njenem
urejanju Knjižnice MGL, ki je specializirana zbirka strokovne teatrološke
literature. Naslov pogovora >Refleksija družbe se v gledališčih ne dogaja
več< je dovolj zgovoren.
Sledita dve razpravi. V prvi se Karolina Babič ukvarja z absurdom v
literaturi ruskega avantgardista Daniila Harmsa (1904-1942). Harmsovemu
absurdu se smejemo, a smejemo se z nekim zadržkom, za razlago katerega
avtorica uporabi Freudov termin >unheimliche<.
V drugi razpravi Gizela Polanc Podpečan analizira roman Boštjanov let
slovenskega pisatelja Florjana Lipuša, živečega na avstrijskem Koroškem, in
dramo slovenskega pesnika in dramatika Daneta Zajca Grmače. Nasilna smrt, ki
jo je povzročila Ideja in ki povezuje rodove iz preteklosti v sedanjost, je
osrednje sporočilo obeh del. Zajčev junak svojo zgodovinsko določenost
preseka z avtodestrukcijo, Lipušev pa jo s sočutjem premaga in preseže.
V literarnem delu te številke je pesnik Veno Taufer predstavil tri sodobne
armenske pesnike - Gevorga Emina, Henrika Edojana in Violeto Grigorjan - ter
prevedel nekaj njihovih izbranih pesmi. Sledi nova kratka zgodba Vinka
Möderndorferja ter pesmi Primoža Čučnika, Danice Križanič Müller in Barbare
Jurša.
V Kulturni diagnozi je ocenjeno veliko knjig. Igor Žunkovič piše o
slovenskem prevodu knjige Niklasa Holzberga Antični roman, Rok Benčin
ocenjuje najnovejšo pesniško zbirko Knjiga reči mladega pesnika Aleša
Štegra; Tina Kozin pa roman Objestnost Jurija Hudolina. Breda Kolar Sluga,
nova urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, piše o zanimivi knjigi
umetnostnega zgodovinarja Damirja Globočnika Prešeren in likovna umetnost: V
njej avtor predstavi vse znane likovne upodobitve največjega slovenskega
pesnika Franceta Prešerna (1800-1849), ki so pa vse nastale po njegovi
smrti. Podoba, ki bi bila narejena v času Prešernovega življenja, ostaja
uganka. Marta Gregorčič piše o knjigi sociologa Mitje Velikonje Evroza -
kritika novega evrocentrizma, v kateri je avtor zbral in analiziral številne
izdelke in reklamne materiale z blagovno znamko EU, ki so preplavili
Slovenijo v zadnjem desetletju. Vesna Krmelj piše o mednarodnem trienalu
Ekologija in umetnost v Mariboru in ob tem razmišlja o sodobni umetnosti in
njenem odnosu do narave. Na koncu je še ena filmska ocena: Nenad Jelesijević
piše o dokumentarnem filmu režiserja Saše Podgorška Divided States of
America - Laibach 2004 Tour, nastalem ob gostovanju slovenske
postavantgardne rockovske skupine Laibach po ZDA.
Dnevnik je pisal filmski urednik Boštjan Lah, v Družbeni diagnozi pa je
Boris Vezjak slovenskemu ministrstvu za obrambo postavil nekaj vprašanj v
zvezi z zakonitostjo letošnjega romanja vojakov in njihovih družin v Lurd.
Odgovoril je vojaški vikar Jože Plut.
========
Od: "Metka Zver" <Metka.Zver na mk-trgovina.si>
Poslano: 19. maj 2006 11:40
Zadeva: Bologna po Bologni
14. razstava tujih otroških knjig BOLOGNA PO BOLOGNI bo od 23. do 27. maja
2006 v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Otvoritev razstave
bo v torek, 23. maja ob 11. uri. Igralec Jurij Souček nam bo interpretiral
odlomek iz pravljice Razbojnik Rogovilež, razstavo pa bo odprl Marko
Ručigaj, član uprave Mladinske knjige Trgovine. Mag. Tilka Jamnik iz
Knjižnice Otona Župančiča bo imela ob 12. uri prvo strokovno vodstvo po
razstavi. Strokovna vodstva po razstavi bodo sicer vsak dan od srede do
petka ob 11. uri. Pravljične ure z Ido Mlakar sreda, 24. maja in četrtek,
25. maja ob 9.30 uri za predšolske otroke.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit