[SlovLit] Dialogi 3-4, Bologna po Bologni

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Aristej" <info na aristej.si>
Poslano: 19. maj 2006 13:38
Zadeva: Dialogi 3-4

V Uvodniku se Boris Vezjak, urednik za kritično misel, ukvarja z aktualnim 
odnosom med slovenskimi kulturniki in oblastjo. Njegovo izhodišče je 
dogajanje ob podelitvi letošnjih nacionalnih priznanj za kulturo, 
Prešernovih nagrad (poimenovanih po največjem slovenskem pesniku Francetu 
Prešernu, ki je ustvarjal v obdobju romantike). Neoliberalni ekonomist Mićo 
Mrkaić je namreč izjavil, naj si slovenski umetniki Prešernove nagrade 
izplačujejo kar iz svojih prihrankov, v svojem slavnostnem nagovoru pa je 
kulturo pred njim zagovarjal letošnji lavreat, pesnik Milan Dekleva. 
Brutalne Mrkaićeve teze o neiztržjivosti kulture ni težko zavrniti, to so 
storili že mnogi, pravi Vezjak, bolj zaskrbljujoča je tiha disciplinizacija 
slovenskih umetnikov. Ob stalnih dvomih vanje se slovenski umetniki, zlasti 
literati, oglašajo samo še, ko so ogrožene državne subvencije za njihovo 
ustvarjanje, medtem ko jih npr. oženje človekovih in ustavnih pravic 
azilantom, Romom in istospolnim ne zanima. Vezjak se ob tem sprašuje, ali 
gre za apolitičnost, ki ne uvidi neoliberalizma kot sistemske želje, ali pa 
za kolaboracijo kulturnikov z oblastjo.
Gledališki urednik Primož Jesenko je pripravil intervju z dramaturginjo, 
urednico, prevajalko in publicistko Aljo Predan. Pogovarjala sta se o 
položaju dramaturga v slovenskem gledališču, o položaju gledališča v 
današnji družbi in slovenski dramski produkciji, posebej pa še o njenem 
urejanju Knjižnice MGL, ki je specializirana zbirka strokovne teatrološke 
literature. Naslov pogovora >Refleksija družbe se v gledališčih ne dogaja 
več< je dovolj zgovoren.
Sledita dve razpravi. V prvi se Karolina Babič ukvarja z absurdom v 
literaturi ruskega avantgardista Daniila Harmsa (1904-1942).  Harmsovemu 
absurdu se smejemo, a smejemo se z nekim zadržkom, za razlago katerega 
avtorica uporabi Freudov termin >unheimliche<.
V drugi razpravi Gizela Polanc Podpečan analizira roman Boštjanov let 
slovenskega pisatelja Florjana Lipuša, živečega na avstrijskem Koroškem, in 
dramo slovenskega pesnika in dramatika Daneta Zajca Grmače. Nasilna smrt, ki 
jo je povzročila Ideja in ki povezuje rodove iz preteklosti v sedanjost, je 
osrednje sporočilo obeh del. Zajčev junak svojo zgodovinsko določenost 
preseka z avtodestrukcijo, Lipušev pa jo s sočutjem premaga in preseže.
V literarnem delu te številke je pesnik Veno Taufer predstavil tri sodobne 
armenske pesnike - Gevorga Emina, Henrika Edojana in Violeto Grigorjan - ter 
prevedel nekaj njihovih izbranih pesmi. Sledi nova kratka zgodba Vinka 
Möderndorferja ter pesmi Primoža Čučnika, Danice Križanič Müller in Barbare 
Jurša.
V Kulturni diagnozi je ocenjeno veliko knjig. Igor Žunkovič piše o 
slovenskem prevodu knjige Niklasa Holzberga Antični roman, Rok Benčin 
ocenjuje najnovejšo pesniško zbirko Knjiga reči mladega pesnika Aleša 
Štegra; Tina Kozin pa roman Objestnost Jurija Hudolina. Breda Kolar Sluga, 
nova urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, piše o zanimivi knjigi 
umetnostnega zgodovinarja Damirja Globočnika Prešeren in likovna umetnost: V 
njej avtor predstavi vse znane likovne upodobitve največjega slovenskega 
pesnika Franceta Prešerna (1800-1849), ki so pa vse nastale po njegovi 
smrti. Podoba, ki bi bila narejena v času Prešernovega življenja, ostaja 
uganka. Marta Gregorčič piše o knjigi sociologa Mitje Velikonje Evroza - 
kritika novega evrocentrizma, v kateri je avtor zbral in analiziral številne 
izdelke in reklamne materiale z blagovno znamko EU, ki so preplavili 
Slovenijo v zadnjem desetletju. Vesna Krmelj piše o mednarodnem trienalu 
Ekologija in umetnost v Mariboru in ob tem razmišlja o sodobni umetnosti in 
njenem odnosu do narave. Na koncu je še ena filmska ocena: Nenad Jelesijević 
piše o dokumentarnem filmu režiserja Saše Podgorška Divided States of 
America - Laibach 2004 Tour, nastalem ob gostovanju slovenske 
postavantgardne rockovske skupine Laibach po ZDA.
Dnevnik je pisal filmski urednik Boštjan Lah, v Družbeni diagnozi pa je 
Boris Vezjak slovenskemu ministrstvu za obrambo postavil nekaj vprašanj v 
zvezi z zakonitostjo letošnjega romanja vojakov in njihovih družin v Lurd. 
Odgovoril je vojaški vikar Jože Plut.

========

Od: "Metka Zver" <Metka.Zver na mk-trgovina.si>
Poslano: 19. maj 2006 11:40
Zadeva: Bologna po Bologni

14. razstava tujih otroških knjig BOLOGNA PO BOLOGNI bo od 23. do 27. maja 
2006 v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Otvoritev razstave 
bo v torek, 23. maja ob 11. uri. Igralec Jurij Souček nam bo interpretiral 
odlomek iz pravljice Razbojnik Rogovilež, razstavo pa bo odprl Marko 
Ručigaj, član uprave Mladinske knjige Trgovine. Mag. Tilka Jamnik iz 
Knjižnice Otona Župančiča bo imela ob 12. uri prvo strokovno vodstvo po 
razstavi. Strokovna vodstva po razstavi bodo sicer vsak dan od srede do 
petka ob 11. uri. Pravljične ure z Ido Mlakar sreda, 24. maja in četrtek, 
25. maja ob 9.30 uri za predšolske otroke.