[SlovLit] Mi smo Krpanovi

[Miran Hladnik, Siol]

Potem se je postavilo vprašanje, če ni Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici 
vendarle realizacija Levstikovega literarnega programa iz leta 1858. Na to 
bi lahko kazala že izbira imena naslovnega junaka: njegov zavetnik sveti 
Martin iz Toursa goduje namreč ravno na 11. novembra, ko je Levstik 
kolovratil iz Litije do Čateža in sestavljal svoj znameniti literarni 
program. Za potrdilo se izplača pogledati v ekumenski svetniški leksikon na 
http://www.heiligenlexikon.de/, kjer pod sv. Martinom najdemo zanimive in za 
slovensko literarno zgodovino do zdaj skrite paralele. Iz njih sicer ni 
mogoče zatrdno skleniti, da je bil Martin Krpan z Vrha res mišljen kot 
zgled, po katerem naj se na Slovenskem piše literatura, pomagajo pa nam 
najti nekatera nova sporočila tega začetnega slovenskega besedila.



Da Levstikova izbira imena za prvega med slovenskimi junaki ni bila slučajna 
in da je Krpan za svoje poteze zadolžen pri svetniku Martinu, govori že 
bližnji kraj svetnikovega rojstva in delovanja. Na svet je privekal kot sin 
poganskega rimskega tribuna okrog leta 316 v Savarii (danes Sombotel v 
Železni županiji na Madžarskem), bil krščansko vzgojen v Pavii v Padski 
nižini (mimogrede: v tem kraju se je rodila Pavlina Pajkova) in misijonaril 
po Panoniji. S Krpanom ga najprej druži konj, brez katerega ni upodobitve 
sv. Martina: na konju sedeč z mečem reže na pol svoj plašč, da bi ga dal 
prezeblemu revežu, in tudi Krpana si brez kobilice ni mogoče predstavljati. 
Martin je zelo popularen, ljudski svetnik in ima zaradi tega vrsto 
zavetniških dolžnosti: je zaščitnik Francije, kantona Schwyz (je mogoče tudi 
to eden od razlogov za nedavni prevod Krpana v švicarski dialekt?) in 
Gradiščanske, vojakov, konjenikov in vitezov, kovačev, tkalcev, strojarjev, 
krojačev, usnjarjev in klobučarjev, klicarjev, hotelirjev in krčmarjev, 
popotnikov, ubogih, beračev, krtačarjev, ubežnikov, jetnikov, pastirjev, 
sodarjev, vinogradnikov, mlinarjev, abstinentov (!), gosi (!!), je dober 
proti izpuščajem (turom), kačjemu piku in rdečici, za dobro rast poljščin (v 
naših krajih zlasti vina) in pri nas tudi zakonskih mož, ki se jim po Krpanu 
najbolje godi takrat, ko ovdove: "To je presneto slaba krama, babo po svetu 
prenašati!"



Najočitneje kaže na Krpanovo zadolženost pri sv. Martinu scena z lipo. Eno 
izmed legendarnih dejanj svetega Martina je sekanje poganskega drevesa in 
tudi pri Krpanu je to pomemben dogodek. Zakaj mora posekati drevo z mehkim 
lesom, je v povesti sicer ustrezno razloženo ("Jaz pa moram imeti les nalašč 
za svojo rabo, kakršnega v boju potrebujem"), potlačili pa smo interpreti 
neprijetno vprašanje, zakaj se je Krpan odločil prav za lipo, ki je bila v 
19. stoletju razglašena za slovansko drevo. Ko ga zaradi "neekološkega" 
ravnanja kregajo, se Krpan upre z jasnim sklicevanjem na misijonarsko 
dejanje svojega zavetnika: "Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj?" 
Ljudstvo je bilo skupaj s Krpanom do verske usmeritve svoje gospode slej ko 
prej nezaupljivo.



Pomenljive so tudi razlike med svetniškim in Krpanovim Martinom. Francoski 
Martin je bil prvi svetnik, ki ni storil mučeniške smrti, in je slovel po 
svojem asketizmu, pravičnosti, skromnosti in ponižnosti. Tako sramežljiv je, 
da se skrije v hlev, ko ga hočejo razglasiti za škofa, in ga izda šele 
gaganje gosi. Naš Martin pa ni prav skromen in se zna samozavestno postaviti 
za svoj prav. V slovanskih kulturah (pa tudi kje drugje) je Martinovo ime 
povezano s karnevalskim obnašanjem, saj je njegov praznik poznan kot 
jesenski pust. Martinovati pomeni nezmerno jesti in piti; v frc. je mal de 
Saint Martin 'pijanski maček'. Ponižni sveti Martin je živo nasprotje 
neumnim ali grobim ljudskim Martinom, ki osvežujejo zavest o etimološki 
povezavi imena z rimskim bogom vojne Marsom. V ruščini je martin 'len, 
čudaški kmet' (tudi Martinu z Vrha pri Sveti Trojici "dela ni bilo mar") ali 
'šaljiv človek s klovnovskim obnašanjem', slov. poldrugi Martin je 'omejen 
človek', pl. marcin 'grobjan, medved', hrv. je martin 'plešoči medved'. 
Zveza z medvedom je ohranjena tudi v slovenščini, saj so v okolici Gorice z 
Martinovim vozom označevali ozvezdje Velikega medveda (vse iz Kebrovega 
Leksikona slovenskih imen). Na te pomene namiguje minister Gregor, ko 
predlaga cesarju, da sprejme Martina Krpana v službo kot dvornega norčka: 
"Zvitorepec je; debel je; smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga 
nima takega!"



V Levstikovi povesti pride do zanimivega prehoda od tega karnevalskega do 
kultiviranega Martina, ki je obenem preskok od preprostejše oblike trgovske 
menjave k razvitejši, to je iz blagovne menjave v denarno trgovino. Cesarsko 
nagrado ("petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa 
oseminštirideset krač") bi moral Krpan namreč transportirati domov na 
Kranjsko, na Dunaju prodati pa nikakor ne bi smel. Zato jezni junak zagrozi 
cesarju s tradicionalnim karnevalskim obnašanjem, po katerem je poznan ("pa 
bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod 
moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti"), in ga pripravi do tega, da mu 
predlaga odkup: "Martin, ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je še drugih 
reči? [...] Mošnjo cekinov ti dam."



Martin je po svetu znan kot vremenski svetnik in večina pregovorov, ki se 
nanašajo nanj, je take narave. (Mimogrede: indijanskemu poletju ali babjemu 
poletju, to je obdobju lepega jesenskega vremena, se po slovensko lepo reče 
Martinovo poletje.) Slovenci pa ga v skladu s pregovorom, da "Sveti Martin 
iz mošta dela vin", poznamo v prvi vrsti kot vinskega svetnika in ohranjamo 
tako v spominu v večji meri njegovo karnevalsko, pogansko ozadje.



In še ena pomenljiva razlagalna možnost, ki jo odpira Martinovo. Na svetega 
Martina dan so gospodarji svojčas služinčadi izplačevali letni zaslužek in 
plačevali davke, služinčad pa je tedaj lahko menjala gospodarja. Povest 
Martin Krpan z Vrha asociira torej na "dan obračuna" in se spogleduje z 
mislijo o alternativnem gospodarju ter tako prikimava interpretaciji 
"angleške soli", ki je metafora alternativne, to je nenemške tuje pameti in 
kulturnega vpliva (glej moj članek Pa začnimo pri Krpanu, 
http://www.ijs.si/lit/krpan.html-l2). --- miran