[SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti

[Miran Hladnik, Siol]

Od: <Silvo.Torkar na zrc-sazu.si>
Za: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Poslano: 3. januar 2006 10:51
Zadeva: Re: [SlovLit] Mi smo Krpanovi



Prof. Silvo Fatur, edini slavist med avtorji Slavenskega zbornika, je v 
svojem odgovoru (Primorske novice, 31. 8. 2005) na moja kritična opozorila 
(prav tam, 16. 8. 2005) podprl uvedbo v knjižni jezik narečnega pridevnika 
slávenski (iz krajevnega imena Slavina) namesto že dolgo rabljene knjižne 
oblike slávinski. Sklicevanje na to, da domačini uporabljajo izključno 
obliko slavenski, pač nima nobene teže, saj uporabljajo tudi izključno 
obliko Slavna, a vendar pišejo Slavina. Če bi takšnemu, za knjižni jezik 
razdiralnemu, "tenkemu posluhu za jezikovno pristnost" sledili tudi drugi, 
bi v Tolminu svoj zbornik poimenovali tminski, v Kranju kranski, v 
Radovljici radolški, v Ribnici ribenški ipd. Če ne bi bilo "dolgotrajnih in 
tudi dragih postopkov", potrebnih za spreminjanje že standardiziranega 
("uradno zacementiranega") krajevnega imena, bi nekateri slavisti -- kot 
smemo sklepati iz pisanja g. Faturja -- "tudi v imenu demokracije" nemudoma 
uvedli še narečno obliko krajevnega imena, torej Slavna. To ocenjujem kot 
korak nazaj od že dosežene stopnje višje, knjižne jezikovne zavesti, ki jo 
Slovenci mukoma in vztrajno gradimo vsaj od Vodnika in Kopitarja dalje.



Ker se prof. Fatur v svojem pismu loti še (sicer docela upravičene) kritike 
umetnega ustvarjanja stanovniških imen (*Ospčani in *Slovenskovaščani 
namesto živih oblik Osapci in Nemškovci, ki dejansko v ničemer ne odstopata 
od zahtev knjižnega jezika), moram takoj opozoriti, da se v to problematiko 
v svoji kritiki nisem spuščal. Sam se je zelo dobro zavedam in sem v 
strokovnem tisku že argumentiral svoje nasprotovanje umetnim 
("napovedljivim") oblikam stanovniških imen, med drugim tudi na primeru 
Osapcev in izmišljenih *Ospčanov (gl. zbornik Besedoslovne lastnosti 
slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, Ljubljana 2004).



Naj torej ponovim: v svojem odzivu sem zavrnil glasoslovno napačno, z načeli 
knjižnega jezika sprto izpeljavo pridevnika slavenski namesto že zdavnaj 
uveljavljene knjižne oblike slavinski. Nujnosti poknjiževanja zemljepisnih 
imen in njihovih izpeljank na glasoslovnem nivoju se je zavedal in jo 
sprejemal tudi geograf Roman Savnik, urednik Krajevnega leksikona Slovenije 
I--IV, ki je sicer slovel kot velik zagovornik ljudskih oblik stanovniških 
imen in pridevniških oblik, izpeljanih iz krajevnih imen (obenem tudi avtor 
gesla Slavina v tem leksikonu, kjer navaja izpeljanki slavinski in 
Slavinci). --- Silvo Torkar