[SlovLit] Kaj pa Nemci

[Miran Hladnik, Siol]

Z veliko zamudo prebiram spomladansko številko časopisa Deutschland
(www.mahazine-deutschland.de), ki je posvečena 200-letnici Schillerjeve
smrti (1759--1805) -- mimogrede: Friedrich Schiller je bil z blizu 190 cm
višine precej večji pesnik od Goetheja, čeprav ju spomenik v Weimarju
predstavlja enako velika; tudi zastopila se moža nista preveč, ker je šla
Goetheju Schillerjeva popularnost v nos --, sicer pa revija prinaša zanimive
podatke o vstopanju nemških univerz v bolonjo. Prva posledica reform je
stalna rast števila tujih študentov (zdaj že 12 %). Znanje nemščine ni več
povsod pogoj, saj obstaja okrog 300 programov v tujih jezikih (najbrž v
angleščini). Nemške univerze se še vedno sklicujejo na humboldtovski ideal
raziskovanja in poučevanja, kar v praksi pomeni, da na univerzi uči lahko
samo tisti, ki poroča o svojih raziskovalnih izsledkih. Visokih šol imajo na
izbiro 365. Glede na število prebivalstva bi to ustrezalo nekako osmim
slovenskim. Večinoma gre za državne šole. Čisto sveža novost je uvedba
šolnin, ki jih prej niso imeli. Največ je klasičnih univerz (70 %), na
drugem mestu so visoke strokovne šole (ki jih je še vedno trikrat manj kot
univerz, vendar hitreje pripeljejo do poklica), ostalega (umetniške
akademije, upravne visoke šole, teologija, pedagoške fakultete) je le za
vzorec. Na pedagoških visokih šolah študira npr. le 20.000 študentov od
skupaj več kot 2 mio študentov. Filološki in kulturni študiji so na drugem
mesto po popularnosti (blizu 0,5 mio študentov). Vedno več študijskih smeri
zahteva od študenta mednarodne izkušnje oz. del študija v tujini. Med 9000
študijskimi smermi jih je že 3000 umerjenih po bolonji in se končajo z BA
ali MA. Dvopredmetni študij germanistike in italijanistike na univerzi v
Mannheimu pripelje po treh letih do stopnje BA, ki dovoli diplomantom
poiskati prevajalsko ali učiteljsko službo. Filološki študij pri nas očitno
ni tako učinkovit, saj po treh letih menda nismo pripravljeni nikogar
spustiti v razred. Ali pač? --- miran