[SlovLit] Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies 5 (2005)

[Miran Hladnik]

From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] 
Sent: Tuesday, October 18, 2005 2:11 AM
To: Miran Hladnik, arnes
Subject: RE: kronicno porocilo

Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies 5 (2005). Ljubljana:
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC in Lawrence, ZDA: Hall
Center for the Humanities. 188 str. ISSN 1408-2616.

Junija 2005 je izšla 5. številka revije Slovenski jezik -- Slovene
Linguistic Studies, tokrat s prispevki s področij aspektologije,
etimologije, fonetike, retorike, didaktike, leksikografije in
dialektologije. Stephen M. Dickey (University of Kansas) v prispevku
"S-/Z- in gramatikalizacija glagolskega vida v slovanščini" obravnava
nastanek predpone s-/z- kot posledico sovpada predpon *s6- in *j6z- po
izgubi polglasnikov. Avtor zagovarja stališče, da se je predpona s-/z-
gramatikalizirala kot préverbe vide, pri čemer je v leksikalnih vrstah,
v katerih s-/z- nastopa kot préverbe vide, prišlo do delitve s
preubeseditvijo. Vzporedni postopek s predpono po- v vzhodnih jezikih
naj bi igral pomembno vlogo pri razvoju pomena vzhodnega dovršnika v
kategorijo časovne določnosti in ustvaril sodobni sistem vidske rabe v
teh jezikih. Helena Jazbec (ISJFR ZRC SAZU) v članku "Slovensko štépselj
in štófeljc" razlaga izvor taistih besed. Sln. štépselj -na 'majhen,
debelušen človek' je izposojeno iz bav. n. Stepsl -s m. 1. 'zamašek', 2.
ekspr. 'majhen, debelušen človek'. Poleg bav. n. Stepsl sta bila iz
nemščine v slovenščino izposojena še naslednja sinonimna izglagolska
samostalnika: izvorno nizkonemško, danes pretežno bavarsko Stoppel -s m.
1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen človek' in mogoče tudi nvn. Stöpfel -s
m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen, debelušen človek'. Jerica Snoj
(ISJFR ZRC SAZU) v prispevku "Kategorialne pomenske lastnosti in
tipologiziranje slovarske večpomenskosti" obravanava kategorialni pomen,
ki je prepoznan kot obvezna sestavina slovarskega pomena in se
uresničuje preko kategorialnih pomenskih lastnosti oz. kategorialnih
pomenskih sestavin. Marjeta Vrbinc (FF, Ljubljana) v "Križi in težave
rojenih govorcev slovenščine s kolokacijami v angleščini" najprej
obravnava kolokacije v angleščini in razvrstitev kolokacij glede na
zgradbo. Nato se osredotoči na protistavne probleme, na katere naletijo
rojeni govorci slovenščine pri enkodiranju. Poudarek je na študiji, ki
jo je izvedla, da bi ugotovila, kakšne napake se pojavljajo na področju
kolokacij, kadar rojeni govorci slovenščine prevajajo iz slovenščine v
angleščino. Marko Snoj (ISJFR ZRC SAZU) v "O prevzetih besedah, tujkah
in izposojenkah" obravnava vprašanje nadaljnje delitve slovenskih besed
tujega izvora. Avtor soglaša z Breznikom, ki prevzete besede deli na
izposojenke in tujke. Peter Jurgec (ISJFR ZRC SAZU) v prispevku "Začetne
opombe k laringalizaciji v slovenščini" predstavlja začetno fazo
raziskave nemodalne fonacije v slovenščini s poudarkom na hripavemu
glasu. Izhodišče je splošno fonetično; povzete so ugotovitve
artikulacijske in akustične fonetike v zvezi s fonacijskimi možnostmi v
jezikih sveta, ki so navedeni povzemalno. Tatjana Marvin (FF, Ljubljana)
ocenjuje posebno številko Sprachtypologie und Universalienforschung,
posvečeno slovenščini, ki jo je Berlinska založba Akademie izdala l.
2003 vzporedno z Mednarodnim slavističnim kongresom v Ljubljani. Na
koncu pa še Tom Priestly (Alberta, Kanada) korigira Gumperzove podatke
iz sociolingvističnih raziskav v Ziljski Bistrici. Povzetki so na voljo
na  http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/synopses05.pdf. --- Marc L.
Greenberg