[SlovLit] Predavanja

[Miran Hladnik]

From: Marko Juvan [mailto:Marko.Juvan na guest.arnes.si] 
Sent: Wednesday, October 12, 2005 11:19 AM

SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk
vas, po uspešno zaključenem 3. mednarodnem komparativističnem kolokviju
v okviru Vilenice 2005, vljudno vabi še na oktobrski niz treh izzivalnih
predavanj, in sicer Winfrieda Menninghausa o evolucijsko-biološki in
psihoanalitični estetski teoriji ter o interpretaciji Hölderlina s
stališč študijev spolov in Vida Snoja o klasični, a vedno znova aktualni
temi primerjalne književnosti - pojmu svetovna književnost.
 
Prof. dr. Winfried Menninghaus, profesor na Inštitutu za občo in
primerjalno literarno vedo na Freie Universität Berlin,
bo v sredo, 19. oktobra 2005, ob 18. uri, v dvorani Zemljepisnega muzeja
Geografskega inštituta A. Melika, ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (za
NUK, pri trgovini Kod&Kam), Ljubljana, predaval na temo Beauty and Death
in Darwin and Freud,
v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi
trg 4, 2. nadstropje, pa še o temi Hölderlin's Sapphic Mode: Revising
the Myth of the Male Pindaric Seer.
Samo en teden pozneje, na istem mestu - se pravi, v četrtek, 27.
oktobra, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. - pa bo
nastopil doc. dr. Vid Snoj s temo Svetovna literatura na ozadju drugega.
 
Dr. Marko Juvan, predsednik SDPK

======== 
 
Winfried Menninghaus: Beauty and Death in Darwin and Freud / Lepota in
smrt pri Darwinu in Freudu. Vse do 70. let 20. stol. so Darwinovo
teorijo "čuta za lepoto" v glavnem odklanjali celo v evolucijski
biologiji, v humanistiki pa ni bila deležna nikakršne pozornosti. Od
tedaj naprej pa sta evolucijska biologija in psihologija Darwinu
pripisovali zasluge za temeljne uvide v lastnosti in funkcije fizične
privlačnosti. Predavanje se bo navezovalo na Darwinovo "estetiko" in
Freudovo nadvse izvirno prilagoditev darwinovske pripovedi ter v tej
luči obravnavalo ključne predpostavke o odlikah lepote, ki uveljavljajo
življenje, kakor tudi nasprotne sile, ki vodijo v afinitete med lepoto,
škodljivostjo in, ne nazadnje, smrtjo. Sreda, 19. oktobra, ob 18. uri,
Gosposka 16.

W. Menninghaus: Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male
Pindaric Seer / Hölderlinov sapfični modus: Revidiranje mita o moškem
pindarskem vidcu. Hölderlin je pred dvesto leti pripravil svojo zadnjo
objavo; v žepnem almanahu za leto 1805 je natisnil tudi eno od svojih
najslavnejših pesmi, Hälfte des Lebens. Predavanje se bo lotilo
natančnega branja te pesmi in skušalo prevrednotiti pojmovanje -
uveljavljeno vsaj od Norberta von Hellingratha naprej - Hölderlina kot
(moškega) pindarskega pesnika preroka, posrednika med bogovi in ljudmi.
Predstavljena bo sapfična dvojnica v Hölderlinovi poeziji ter osvetljen
izjemen pomen Sapfe tako za teorijo lirske poezije kakor tudi za
politiko spola in koncepcijo ženske simbolne avtoritete okrog leta 1800.
Četrtek, 20. oktobra, ob 11. uri, Novi trg 4.


Prof. dr. Winfried Menninghaus (1952) je profesor obče in primerjalne
književnosti na Freie Universität v Berlinu in član berlinske Akademije
znanosti, gostoval pa je tudi na vodilnih univerzah v ZDA (Princeton,
Yale, Berkeley) in Izraelu (Jeruzalem). Ukvarja se z literaturo in
poetiko od 1750 do danes, posebej z nemško romantiko; objavljal je še s
področij klasične retorike in poetike, estetike, antropologije in
evolucijske biologije ter moderne kritične teorije. Svoje monografije,
objavljene od leta 1980 do danes, je posvečal delu W. Benjamina, P.
Celana, G. Kellerja, I. Kanta, L. Tiecka in F. Hölderlina, vedno v luči
splošnih problemov, kakršne je obravnaval še v knjigah Unendliche
Verdoppelung: Die Frühromantische Grundlegung der Kunsttheorie im
Begriff absoluter Selbstreflexion (Suhrkamp 1987), Lob des Unsinns: Über
Kant, Tieck und Blaubart (Suhrkamp 1995, ameriški prev. Stanford UP
1999) in Ekel: Theorie und Geschichte einer starken Empfindung (Suhrkamp
1999, ameriški prev. SUNY Press 2003). Pred izidom je njegova knjiga
Hälfte des Lebens: Versuch über Hölderlin's Poetik.

Vid Snoj: Svetovna literatura na ozadju drugega. Predavanje Svetovna
literatura na ozadju drugega bo govorilo o tem, kako je pojem svetovna
literatura nastal pri Goetheju in katere pomenske razsežnosti je dobival
predvsem v recepciji 20. stoletja. Vendar se ne bo ukvarjalo samo z
Goethejevo zasnovo pojma in njegovo poznejšo recepcijo. V drugem delu bo
govorilo o tem, kaj svetovna literatura lahko pomeni, če se vprašamo po
razmerju literature do sveta in hkrati do drugega, ki je lastno
literaturi - do neizrekljivega. To bo poskušalo prikazati ne le
teoretično, ampak tudi ob konkretnem literarnem zgledu. Doc. dr. Vid
Snoj (1965) je diplomiral in doktoriral na ljubljanski Filozofski
fakulteti, kjer poučuje na Oddelku za primerjalno književnost in
literarno teorijo. Doslej je objavil več razprav, največ o slovenski
literaturi in Bibliji. Pri ZRC SAZU bo v kratkem izšla njegova knjiga
Nova zaveza in slovenska literatura.