[SlovLit] Kosovelova poetika (posebna ?t. Primerjalne knji?evnosti)

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Darja PAVLIČ" <darja.pavlic na uni-mb.si>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 11. julij 2005 14:35


Izšla je posebna, tematska številka revije Primerjalna književnost z
naslovom Kosovelova poetika. Razprave, objavljene v slovenščini in
angleščini, obravnavajo različne vidike Kosovelove ustvarjalnosti: analizam
verza, podobja in avantgardnih pesniških parazvrsti sledijo prispevki, ki se
ukvarjajo s problemi literarnozgodovinske umestitve in kanonizacije pesnika,
z njegovim odnosom do nihilizma ter z bralskimi odzivi; razpravi, ki sta
objavljeni na koncu, obravnavata Kosovelovo poetiko tako, da jo postavita v
kontekst sočasnega italijanskega, predvsem tržaškega literarnega dogajanja.

Boris A. Novak v svoji analizi Kosovelovega verza ugotavlja, da je mladi
pesnik, ki je imel prirojen posluh za ritem, vendar ni bil spreten
verzifikator, krizo verza premagal tako, da je napake spremenil v vrline.
Darja Pavlič je proučila podobje v Kosovelovi poeziji in prišla do
zaključka, da je velik del njegove poezije romantičen, realističen in
ekspresionističen, medtem ko je  moderno metaforiko uporabljal samo v
manjšem delu svoje poezije. Božena Tokarz se je v svojem prispevku
osredotočila na prepoznavne značilnosti dveh pesniških parazvrsti, konsov in
integralov, ki ju je uvedel Kosovel. Razprava Janeza Vrečka raziskuje
pesnikovo zadržanost do italijanskega futurizma in balkanskega zenitizma,
pri čemer ugotavlja, da so njegovi znameniti konsi posebnost in eden od
vrhov evropskega literarnega konstruktivizma. Marko Juvan je v hibridni
koprezenci raznorodnih Kosovelovih poetik prepoznal pomemben simptom
modernizma - modernistično večjezičnost, relativizem, ambivalenco,
prezentizem in perspektivizem. Prispevek Marijana Dovića opozarja, da so
odločilno vlogo pri kanonizaciji Kosovela odigrali drugi akterji v
literarnem sistemu, saj proizvajalec ni zapustil natančnejših načrtov, kaj
storiti z njegovo zapuščino. Matevž Kos ugotavlja, da Nietzsche ni ključna
oseba, ki bi odpirala vrata Kosovelovega pesniškega sveta. Pesnik v
nasprotju s filozofom zagovarja poudarjeno etično-moralno držo, saj se mora
človek vsakič znova odločati med dobrim in zlim, pravičnim in krivičnim.
Alenka Jovanovski se v svojem prispevku ukvarja s komunikativno funkcijo
estetskega izkustva, pri čemer raziskuje, na kakšen način je Kosovel
usmerjal bralca v družbeno aktivno vlogo. Prispevek Katie Pizzi se
osredotoča na obširen korpus sočasne tržaške pesniške produkcije in na ta
način ponuja oceno o Kosovelovem mestu v kontekstu evropske avantgarde.
Darja Betocchi na osnovi  komparativne analize Kosovelovega opusa ter pesmi
in pisem milanskega pesnika Clementeja Rebore (1885-1957) ugotavlja, da o
pravem ekspresionističnem gibanju pri Italijanih ni mogoče govoriti.



Cena številke je 1.500 tolarjev, revijo lahko zaenkrat kupite v knjižnici
Oddelka za primerjalno književnost ali naročite na naslov:
darja.pavlic na uni-mb.si