[SlovLit] Jezik in slovstvo, let. 50, št. 2 (mar.--apr. 2005)

[Matjaz Zaplotnik]

Druga letošnja številka JEZIKA IN SLOVSTVA (mar.--apr. 2005) na 
kar 140-ih straneh prinaša osem razprav, dve oceni, eno poročilo 
in tri napovednike za letošnje slovenistične prireditve. Avtorji 
jezikoslovnih razprav se ukvarjajo s področji leksikografije, 
slovaropisja in jezikoslovne teorije argumentacije, avtorji 
literarnovednih razprav pa pišejo o sodobni slovenski prozi, 
Cankarjevi _Lepi Vidi_ ter o medvojni literarni in publicistični 
produkciji na Koroškem.

VOJKO GORJANC, SIMON KREK in POLONA GANTAR v svojem 
članku predstavljajo idejo oblikovanja slovenske leksikalne 
podatkovne zbirke, pripravljene na podlagi korpusne analize. 
Oblikovanje leksikalne podatkovne zbirke utemeljujejo z dejstvom, 
da obstoječi slovarji slovenskega jezika ne predstavljajo 
sodobnega jezika, so tudi metodološko zastareli in nikoli niso 
dosledno izpeljali jezikovnega opisovanja brez predpisovanja. Plod 
skupinskega dela je tudi razprava o prislovih v sinonimnem 
slovarju: MARTIN AHLIN, BRANKA LAZAR, ZVONKA PRAZNIK in 
JERICA SNOJ problematizirajo slovarski prikaz prislovov v 
obstoječih slovarjih ter z ugotavljanjem in opisovanjem sinonimnih 
razmerij dokazujejo potrebo po samostojnem pomenskem opisu, ki 
upošteva prislovno kategorialnost. MOJCA ŽAGAR s pomočjo 
_SSKJ_ in _Korpusa slovenskega jezika FIDA_ obravnava pojav 
popolne determinologizacije terminov iz fizike. Razprava DAVIDA 
PUCA najprej zgoščeno prikazuje teorijo argumentacije Oswalda 
Ducrota, nato njegovo teorijo aplicira na primeru besedilne vrste 
komentar, v sklepnem delu pa nakazuje še smernice za nadaljnji 
razvoj teorije toposov. 

BORIS PATERNU obravnava jezikovno travmo kot pogosto temo 
sodobne slovenske književnosti, ki je najbolj opazna že pri 
vprašanju pisateljeve osebne izbire med slovenskim in tujim 
jezikom. Ob zgledih iz opusov pisateljev Florjana Lipuša, Lojzeta 
Kovačiča in Brine Svit Paternu analizira depresivnost in stresnost 
pisateljeve jezikovne zavesti. Članek DENISA PONIŽA je 
pravzaprav uvodno poglavje obsežnejše študije, ki raziskuje 
zgodovinsko usodo in odmeve ter današnjo recepcijo _Lepe Vide_. 
Poniž se v objavljenem članku poglablja zlasti v pomensko in 
metodološko obzorje svoje študije o tej samosvoji Cankarjevi 
drami. BARBARA PREGELJ razpravlja o medbesedilnih navezavah 
slovenske postmoderne literature iz obdobja 1980--2000, največ iz 
žanrov detektivke in (znanstvene) fantastike. ANDREJ LEBEN in 
ERWIN KÖSTLER raziskujeta slovensko-nemško literarno in  
publicistično ustvarjanje iz časa NOB na primeru Koroške. Obenem 
isto tematiko analizirata tudi v povojnem slovenskem in avstijsko-
nemškem literarnem in publicističnem diskurzu ter iščeta pojasnila 
za njeno (ne)navzočnost v omenjenih diskurzih.

V rubriki Ocene in poročila TINA VEROVNIK ocenjuje monografijo 
Monike Kalin Golob (_H koreninam slovenskega poročevalnega 
stila_), NATAŠA JAKOP piše o 22. zborniku _Obdobja -- metode in 
zvrsti_ (_Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: 
členitev jezikovne resničnosti_), IVANA PETRIC, SAŠA HORVAT in 
TJAŠA ALIČ pa poročajo o 23. mednarodnem sejmu Expolangues v 
Parizu, kjer se je predstavljal tudi Center za slovenščino kot 
drugi/tuji jezik. Sklepni del rubrike prinaša še napovednike za 41. 
SSJLK (MARKO STABEJ), jesenski znanstveni simpozij o Janezu 
Trdini (ALEKSANDER BJELČEVIČ) ter 24. simpozij Obdobja -- 
metode in zvrsti (IRENA OREL). Revijo sklepajo zapis 
ALEKSANDRE DERGANC v spomin Jožetu Severju ter bralna 
priporočila.

JiS v elektronski obliki je doma na www.jezikinslovstvo.com.

Matjaž Zaplotnik,
tehnični urednik JiS-a