[SlovLit] Primerjalna knjizevnost 28/1 (junij 2005)

[Matjaz Zaplotnik FF]

Izšla je prva letošnja številka revije _Primerjalna književnost_. V 
njej svoje razprave objavlja devet avtorjev. 

Razprava MONICE SPIRIDON obravnava postmodernizem s 
stališča, da je o njem mogoče govoriti le v pretekliku, nekoliko 
podrobneje pa predstavi razpoznavne poteze vzhodnoevropskega 
postmodernizma. TEA ŠTOKA se ukvarja s fantastiko v prozi Itala 
Calvina, zlasti s tisto iz zrele faze Calvinovega ustvarjanja. 
Avtorica zagovarja tezo, da Calvinov tip postmodernističnega 
pisanja nujno vključuje dvojno branje resničnosti. Razprava 
FRANCETA BERNIKA se osredotoča na problem prevedljivosti 
lirike. Na primerih prevajanja Goetheja in Prešerna avtor raziskuje, 
kako daleč seže istovetnost prevoda z izvirnikom, kakšna je razlika 
med prevodom in prepesnitvijo ter katere prvine v liriki so tiste, ki 
so zaradi svoje zasidranosti v posameznem jeziku neprevedljive. 
MANFRED PFISTER razpravlja o eseju kot o eni izmed 
"uprizoritvenih umetnosti", pri čemer se opira zlasti na Montaignova 
razmišljanja o eseju. NEŽA ZAJC piše o začetkih avtobiografskega 
žanra v zahodnoevropski in ruski literaturi. Za ponazoritev avtorica 
uporablja dva med seboj v marsičem razlikujoča si primera -- _Žitje 
protopopa Avvakuma_ in Avguštinove _Izpovedi_. Razprava 
primerja žanrske, stilne in vsebinske lastnosti obeh del, ki sta 
vsaka na svoj način pomembno zaznamovali nadaljnji razvoj 
avtobiografskega žanra. Razprava DAVIDA BANDELLIJA se 
ukvarja z vprašanjem, kakšno mesto v literarni vedi pripada žanru 
pisateljskega dnevnika. Razprava podaja teorijo dnevniških 
zapisov, nato pa teoretična spoznanja aplicira na _Dnevnik_ 
Andreja Čeboklija, in sicer predvsem na Čeboklijevo fikcionalizacijo 
realnih  dogodkov. BABIS DERMITZAKIS v branje ponuja svojo 
komparativistično zasnovano razpravo o  primerjavi dveh kratkih 
zgodb, ki nosita enak naslov -- _Prva Ljubezen_. Avtor prve je  
Ivan Turgenjev, druge pa grški pisatelj Ioannis Kondilakis. GAŠPER 
TROHA v svoji razpravi opisuje podobo družbenega sistema v 
slovenski dramatiki iz obdobja 1943--1990; z analizo treh osrednjih 
struj tedanje slovenske dramatike (realistična in poetična drama ter 
drama absurda) poskuša Troha odgovoriti na vprašanje, ali je 
dramatiko v socialističnem družbenem sistemu res prvenstveno 
določala oblast. ALENKA KORON pa z drugim delom svoje študije 
o teorijah diskurza v literarni vedi na kratko predstavi slovensko 
recepcijo teorij diskurza ter se podrobneje posveti Linkovi in 
Angenotovi literarnovedni navezavi na sodobne teorije diskurza.

V sklepnem delu tokratne številke Primerjalne književnosti se 
nahajajo še tri kritike: MATJAŽ ZAPLOTNIK piše o tematskem 
bloku _(Re)Writing Literary History_ mednarodne 
komparativistične revije _Neohelicon_, ALENKA KORON ocenjuje 
interdisciplinarno zasnovano monografijo _Ljudsko in umetno -- dva 
obraza ustvarjalnosti_ Marjetke Golež Kaučič, GAŠPER TROHA pa 
kritično poroča o prevodu knjige Aleksa Sierza _Gledališče "u 
fris"_, ki pomaga razumeti ozadje nenadne oživitve dramskega 
pisanja v Veliki Britaniji v 90. letih prejšnjega stoletja.

Stik z uredništvom PKn: darja.pavlic na uni-mb.si
http://www.zrc-sazu.si/sdpk/


lp, Matjaž Zaplotnik