[SlovLit] O (leto¹njem in sicer¹njem) maturitetnem eseju

[Miran Hladnik, Siol]

From: <ksamo na gimb.org>
To: <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 25. maj 2005 12:29
Subject: Prispevek za Slovlit


Spoštovani, rad bi opozoril na odzive dijakov na letošnja navodila za
maturitetni esej. Čeprav je bilo slišati, da bodo navodila letos res >jasna
in enoznačna<, se je zopet zgodilo to, da ni bilo čisto tako: navodila (res
je, da jih sicer sam nisem videl, saj nam pravila tega ne dovoljujejo) so
bila po mnenju dijakov zelo splošna, preohlapna, torej premalo natančna -
posledica tega je bil (pre)velik obseg eseja (pri nekaterih tudi do 1700
besed!). Zato bi predlagal, da ocenjevalci tokrat morda ne bi odbijali točk
zaradi prevelikega obsega.

Vse skupaj pa me je napeljalo k nekaterim načelnim pomislekom:

1)     Ali je prav, da so navodila videti zelo >prijazna< in ohlapna, medtem
ko je točkovnik - kot vemo (tudi) tisti, ki popravljamo predmaturitetne
preskuse - zelo precizen, da ne rečem >rigiden<? Ali s tem dijakom z
navodili ne pošiljamo napačnega signala? - Če sem prav razumel odgovorne,
naj bi bila takšna bolj nezavezujoča navodila skorajda
nekakšen >prispevek< k reformi - namreč k temu, da bo pisec eseja bolj
avtonomen, ustvarjalen, sam izdelek pa manj podoben kontrolni nalogi. -
Seveda je to glede na rigidnost točkovnika le še ena parodija svobode več.

2)     Tovrstno sestavljanje navodil je tudi v izrecnem nasprotju s
kriteriji, ki jih mora upoštevati vsak učitelj pri sestavljanju vseh nalog
in preskusov, ki jih ocenjuje točkovno - da mora namreč dijaku že vnaprej
biti jasno število točk za posamezne postavke takega testa. To je med
drugim, kot se mi zdi, tudi zahteva šolske inšpekcije in pravilnika o
ocenjevanju. - Kako to, da si republiška predmetna maturitetna komisija
lahko privošči takšno kršitev kriterijev ocenjevanja, čeprav naj bi bil
maturitetni preskus >krona< štiriletnega šolanja (s prav nasprotnimi
kriteriji!)?

3)     Mar rigidno vztrajanje pri točkovniku (za kaj naj ocenjevalec da
točko in zakaj ne, pa četudi navodila za to morda ne ustrezajo povsem vsem
možnim odprtim interpretacijam konkretnega literarnega dela) ne pomeni tudi
nezaupanje v ocenjevalce, saj se ti pri ocenjevanju ne morejo odločati
avtonomno? Ali torej imamo avtonomne učitelje ali ne? Ali pa hočemo s tem
dati signal, da kadrovsko sploh nismo sposobni izvesti eksternega preskusa?

4)     In še en pomislek: ne glede na zakon, ki to verjetno določa, je
vendarle nenavadno, da dijaki maturitetni preskus opravljajo, še preden za
to sploh izpolnjujejo pogoje: torej še pred zaključkom četrtega letnika.
Seveda gre za (spričo števila esejev povsem logične) organizacijske težave.
Ali pa to ne pomeni, da pač tudi organizacijsko nismo povsem sposobni
izpeljati projekta eksternega preverjanja?

5)     In še za konec: Ali je matura projekt skupine članov maturit.
komisije in gl. ocenjevalca ali pa tudi nas vseh, ki na maturo pripravljamo
dijake? Če velja zadnje, bi bilo samoumevno, da bi se učitelji, ki
pripravljajo za maturo, vsako leto srečali z g. glavnim ocenjevalcem in
skupaj skušali oblikovati ocenjev. merila za naslednja leta. Kot vem, je že
seminar za maturo vsako leto krajši, g. ocenjevalec pa se je z učitelji v
vseh letih, odkar matura obstaja, neposredno soočil le enkrat, pa še to le v
eni izvedbi seminarja.




Lep pozdrav, Samo Krušič