[SlovLit] Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije

[Matjaz Zaplotnik FF]

Slovensko društvo za primerjalno književnost, Društvo slovenskih 
pisateljev -- 20. mednarodni literarni festival Vilenica (2005) in 
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

organizirajo

3. mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom "Teoretsko-
literarni hibridi: o dialogu literature in teorije".

Kolokvij bo potekal 8. in 9. septembra 2005 v Lipici.


(1) Uvod

Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) v 
sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Inštitutom za 
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU prireja 3. 
Mednarodni komparativistični kolokvij, vključen v program 20. 
Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (2005). Kolokvij bo 
potekal v sejni sobi hotela Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek in 
petek, 8. in 9. septembra 2005, s pričetkom v četrtek ob 15. uri. 
Kolokvij letos pripravljata in vodita dr. Marko Juvan (ZRC SAZU, 
Ljubljana) in Jelka Kernev Štrajn (Ljubljana).

Sledi predstavitev koncepta, ciljev in tem kolokvija, za njim pa še 
vabilo k priglasitvi referatov in najnujnejša obvestila.


(2) Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije (koncept 
kolokvija)

"Poezija in mišljenje
Sta prav 
Največji nasprotji smrti, 
Ker sta njeni najzvestejši priči." 
(Robert Juarroz, Vertikalna poezija X, 1987, prev. Taja Kramberger)

Že nekaj časa je mogoče opazovati protislovno stanje besedne 
umetnosti: njena produkcija še vedno strmo narašča, toda literarno 
pisanje se spreminja v tržno blago, umetniška imaginacija izgublja 
soj presežnosti, konec koncev upada še njena relevantnost na 
intelektualnem področju. Zdi se, da položaj literature po več kot 
dvesto letih njene relativne avtonomije spet postaja vprašljiv in da 
lepa beseda doživlja svojevrstno družbeno marginalizacijo. To 
stanje -- ni prvo, ki ga označujemo kot krizo -- izziva temeljite 
revizije pogledov o "bistvu" literature in njeni vpetosti med ostale 
diskurzivne prakse. Glede tega so nemara po svojih političnih in 
socialnih implikacijah najbolj daljnosežni prav kulturni študiji.

Varuhi kanona, kakršna sta George Steiner ali Harold Bloom, so se 
postavili v bran svetosti literature pred profanostjo njenih kritikov. 
Toda varuhi kanona so se oprli na zavajajoče strategije. Ena od 
teh je izpostavljanje domnevne opozicije med teorijo in literaturo, 
češ da naj bi bilo to nasprotje ali celo sovraštvo zgodovinsko 
dejstvo današnje kulture. Obsodili so razmere, v katerih akademski 
svet daje prednost teoriji pred literarno govorico; teorija naj bi zato 
postajala čedalje bolj samozadostna, izgubljala naj bi svoje 
referencialne podlage v literarnih tekstih (podobno so nekdaj 
privrženci doktrine mimesis obsojali umetnost, češ da se je 
odtrgala od resničnosti).

Toda teorija in literatura od vsega začetka potujeta na isti ladji. 
Teoretska in zgodovinska refleksija literature se je namreč v 18. in 
19. stoletju oblikovala vzporedno z avtonomiziranjem literature kot 
besedne umetnosti in družbenega polja, ta proces je podpirala in 
spodbujala. Metajezik teorije je že na začetkih romantike stopil v 
dialog z govorico pesništva -- nastale so hibridne oblike pisanja, v 
katerih se je govorica metafor, simbolov, alegorij, imaginacije in 
naracije prepletala z diskurzom filozofske spekulacije, estetske 
argumentacije in produkcije konceptov (npr. F. Schleglovi fragmenti 
v časopisu _Athenäum_).

Od tedaj poznamo poleg fragmenta veliko modalitet sobivanja 
književnosti in mišljenja o njej. Mnogi pisatelji so bili hkrati tudi 
teoretiki, pisci kritiških in filozofskih esejev, umetniških programov 
in manifestov. Teorija širi svoje polje izrekljivega s črpanjem iz 
virov poetičnega -- od F. Nietzscheja prek G. Batailla do R. 
Barthesa, J. Kristeve in J. Derridaja. Po drugi strani so se tudi 
literarne zvrsti (od lirske poezije do romana) v interdiskurzivnem 
dialogu vsaka prek svojih specifičnih kodov odzivale na ideje, 
teoretske koncepte, in v njih iskale navdiha. Od tod alegorije, 
miselna lirika, maksime in aforizmi, uzgodbena filozofija, esejizirani 
roman in fiktivizirani eseji, pisma in dnevniki, od tod pesmi v prozi, 
literarna kombinatorika, konceptualizem, programi in manifesti. 
Poleg tega je literatura opazovala sama sebe in se tako 
spreminjala v svojo lastno teorijo, ki je razvila sebi lastne tehnike in 
retoriko. Od tod avtoreferencialna, avtotematska literatura, 
metafikcija in metapoezija.


(3) Cilji in tematika

Naš kolokvij, posvečen tovrstnim hibridom teorije in literature, bo 
skušal odražati transgresivno naravo izbrane tematike tudi v obliki 
razpravljanja: v dialogu, ki se ga bodo udeležili tako literarni 
znanstveniki kakor tudi pisatelji, bo premišljeval o hibridnih formah, 
v katerih se srečujeta in stapljata literarni in teoretski diskurz. 
Vabimo k obravnavi naslednjih problemov:
1. zgodovina in žanri teoretsko-literarnih hibridov od romantike do 
danes;
2. prevajanje teoretsko-filozofskih koncepcij v jezike literature;
3. pesniški filozofi in filozofski pesniki;
4. jeziki literature kot vir za konotativno oblikovanje idej, 
artikuliranje novih epistemoloških področij;
5. vloga konceptualnosti v ustvarjanju in recepciji literature;
6. samorefleksija in avtoreferencialnost v literaturi.


(4) Vabilo k priglasitvi referata

Na kolokviju predvidevamo udeležbo posebej vabljenih referentov iz 
Slovenije in tujine, želimo pa pustiti odprta vrata tudi za nastop 
vseh tistih, ki bodo pravočasno oddali kvalitetno in s tematsko 
strukturo celote čimbolj usklajeno prijavo referata. Žal je število 
udeležencev zelo omejeno, okrog omizja bo sedlo okoli deset 
referentov. Zato bo treba med prispelimi prijavami izbirati; odločitve 
vodij kolokvija bodo nedvomno težke in že vnaprej se opravičujemo 
vsem, ki ne bodo mogli biti uvrščeni v program. Zaželene pa so 
diskusije, vprašanja ali posegi tistih, ki bodo prireditev obiskali.

Ker je kolokvij mednaroden in uvrščen v mednarodni literarni 
festival, bo delovni jezik angleščina. Možni in zaželeni so seveda 
tudi nastopi v drugih jezikih, predvsem v slovenščini, a bodo 
nastopajoči morali sami poskrbeti za vzporedni prevod v 
angleščino (o tem več v nadaljevanju). 

Zaradi objektivnih okoliščin smo z vabili zelo pozni, tako da bodo 
roki skrajno napeti. Če bi želeli nastopiti na kolokviju z referatom, 
morate najpozneje do 15. maja 2005 na naslov Marka Juvana 
(Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Novi 
trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47-06-305, faks: 01 425-77-54) ali na 
njegov e-naslov (marko.juvan na guest.arnes.si) poslati:
-- naslov in sinopsis referata (200 besed),
-- provizorični seznam uporabljene literature,
-- izbor teme z našega seznama in
-- vaš naslov za dopisovanje. 

Do 15. junija boste obveščeni, ali ste bili uvrščeni v program. V 
primeru vaše uvrstitve boste morali najpozneje do 10. avgusta 
2005 na isti naslov poslati razširjeni povzetek (500--1000 besed) 
za brošuro, ki bo na voljo vsem udeležencem kolokvija in festivala 
Vilenica.

Posamezni referat naj ne traja več kot 20 minut.


(5) Prevodi

V sejni sobi bo tehnično omogočena LCD projekcija vzporednega 
prevoda. Če boste nastopili v slovenščini, boste morali do 25. 
avgusta organizatorjem predložiti disketo s prevodom referata (ali 
vsaj razširjenega povzetka oziroma tez), da ga bo mogoče 
projicirati ali natisniti in razmnožiti. Prav bi bilo, če bi slovenski 
udeleženci, ki bodo nastopili v angleščini, enako storili s 
slovenskimi izvirniki referatov ali povzetki teh.


(6) Namestitev in drugo

Organizatorji desetim vabljenim oziroma izbranim referentom krijejo 
stroške bivanja v hotelu v dneh kolokvija, vključno z zajtrkom, 
kosilom in večerjo. Na voljo bodo tudi brezplačni prevozi na druge 
kraje, kjer bo potekal festival. Potne stroške od doma do Lipice si 
udeleženci krijejo sami. Kotizacije ni. Udeleženci brezplačno 
prejmejo brošuro kolokvija in drugo gradivo festivala Vilenica 2005. 
Vabljeni bodo na vse prireditve v okviru festivala.


(7) Posebna številka PKn o kolokviju

Slovensko društvo za primerjalno književnost bo po kolokviju izdalo 
posebno številko _Primerjalne književnosti_ z razširjenimi prispevki. 
Ti ne bodo honorirani.


Lepo vas pozdravljava in pričakujeva vaš odziv: prijavo na kolokvij, 
obisk prireditve, kakšen komentar …


Marko Juvan in Jelka Kernev Štrajn,
vodji simpozija