FW: [SlovLit] Da ne bo preveč poąte, tri v enem

[Miran Hladnik]

-----Original Message-----
From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] 
Sent: Tuesday, April 19, 2005 10:41 AM
To: Miran Hladnik, Siol
Subject: Re: [SlovLit] Da ne bo preveč poąte, tri v enem

Spoštovani kolegi! Bom pa še jaz napisala dva odgovora v enem. 1.
Bolonjska reforma študija. Mislim, da se je treba resno vprašati, kakšni
so njeni cilji. Veljavni zakon o univerzi še zmeraj izhaja iz dvojnosti
univerzitetnega študija, ki naj bi izhajalo  iz raziskovalnega dela in
spoznavanja, in bi bilo tako posredovano  študentom ne le kot znanje,
ampak tudi kot osnova za kritično vseživljenjsko sprejemanje in
dograjevanje pogledov na izbrano predmetnost tudi po končanem študiju
itd. Če se je filozofska fakulteta opredelila za pedagoški vidik - bo FF
poslej samo posrednik znanja. Na vrsti strok je matična v svetu, to
pomeni, da je tako raziskavno področje kakor obseg raziskav zaradi
nacionalnih ciljev (o tem se zdaj na različnih koncih veliko piše)
večji kot kjer koli drugje, sem spadajo vse tako imenovane "nacionalne
stroke", in če bo samo prevajala neko tuje znanje - kdo bo potem
raziskoval, s kakšnim ciljem, v Ameriki? Slabost reform je očitno v tem,
da si nosilci ne vzamejo dovolj časa prav za to premišljevanje, ki bi
moralo zajeti seveda veliko širše in globlje vso s tem povezano
problematiko. Pristajati v imenu bogve česa v reformiranje, ki ga bo
vrgla naslednja "ideja" od zunaj, je preprosto nevarno in izguba časa.
Tu ostaja ideja o "življenjskosti" študija, o kateri je bilo govora, o
izbiri "življenjske" problematike. Mislim, da to ne pomeni iskanja
nekakšne pedagoške recepture, ampak kvečjemu opustitev spon predsodkov o
"znanosti", o "znanstvenem", ki so "akademsko" sfero marsikaj "reševale"
pred zaresnimi problemi. A o tem morda kdaj drugič.

2. Glede krajevnih imen z dvojezičnimi imeni. Sprašujem: kje se je
zataknilo. Pred leti smo izdali dve dvojezični karti, eno za Koroško je
pripravil prof. Vladimir Klemenčič, drugo za slovenska poimenovanja
zamejcev v Italiji je izdal pokojni prof. Medved z Oddelka za
geografijo. Tedaj so izhajale tudi karte, ki smo jih člani AMD dobivali
za članarino, prodajali pa so jih tudi na črpalkah in drugje - in te so
imele dvojezična krajevna imena tam, kjer je zemljevid pokukal čez
državno mejo. Ni bilo veliko, bilo pa je. Kje se je zdaj zataknilo? Sama
mislim, da spet pri nevednosti ustanov. Sama sem bila pred leti nekaj
časa članica komisije Geodetske uprave, zdaj so verjetno drugi:
slovenska imena zunaj našega državnega prostora bi morala ne samo zadeva
Geodetske uprave, ampak zaradi naših interesov skrb tako  vladnega urada
za Slovence po svetu (zunanje
ministrstvo) kakor geografov skupaj z geodetsko upravo, jezikovnih
inštitutov (zbirka in pravopis) kakor šolskih ustanov. Vsi ti bi morali
(tudi koordinirano) poskrbeti za stalno informacijo medijem, predvsem pa
tudi tu - za naš skupni nacionalni interes in ga vzdrževati iz roda v
rod. --- Breda Pogorelec