Fw: [SlovLit] Ct. vs. Cent

[Miran Hladnik, arnes]

----- Original Message ----- 
From: <Silvo.Torkar na zrc-sazu.si>
To: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 14. april 2005 12:40
Subject: Re: [SlovLit] Ct. vs. Cent


Pisava Št. Ilj, Št. Jur, Št. Job itd namesto Šentilj, Šentjur, Šentjob je
sicer v skladu s prejšnjo dolgoletno tradicijo, predvsem pa je v sozvočju
z nemškimi oblikami (St. Egyden, St. Georgen, St. Job), ni pa v skladu s
poimenovalno tradicijo v matični Sloveniji že desetletja dolgo in ne le od
Toporišičevega Pravopisa 2001. Poleg tega je slovenska krajevna
imena na avstrijskem Koroškem vzorno obdelal dr. Pavel Zdovc v svoji
monografiji, izdani 1993 na Dunaju, kjer dosledno uveljavlja oblike
Šentilj, Šentjur in jih s tem usklajuje s tistimi na ozemlju matične države
Slovenije. Osebno podpiram izpisane oblike, ki so bolj v duhu
slovenskega jezika.

Kar zadeva t.i. stanovniška imena (imena za prebivalce), je v SP 2001
sicer veliko nepremišljenih tvorjenk, vendar v primeru Roža SP 2001
sledi SP 1962 (Rožanci, prim. tudi priimek Rožanec), v primeru Podjune
pa tudi SP 2001 zagovarja trendovske Podjunčane v nasprotju s
starejšo obliko Podjunci, ki jo najdemo v SP 1962. Priponska obrazila
za prebivalce so v zadnjih 150 letih doživela spremembe: v
Prešernovem času so bili še Ljubljanci, zdaj so že dolgo Ljubljančani,
medtem ko stari Blejci ne želijo biti Blejčani in trdijo, da so Blejčani
kvečjemu novi priseljenci. Če je danes v Rožu prevladujoča oblika
Rožan, ni razloga, da je ne bi sprejeli tudi v normo, če le za to obstaja
neko minimalno soglasje med slovensko govorečimi in pišočimi na
Koroškem.

Mag. Silvo Torkar
Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša