[SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli veè

[Miran Hladnik, Siol]

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je v okviru bolonjskega načrtovanja
novih študijskih programov pojavil predlog pedagoškega paketa predmetov, ki
naj bi zavzemal kar 60 kreditnih točk (pribl. 750 ur, tj. kar četrtino vseh
ur ali eno leto študija). Gre za 2,4-kratno povečanje glede na dosedanjo
pedagoško obremenitev študentov, kar se seveda lahko zgodi le na račun
ostalih, matičnih strokovnih vsebin, saj študentovega urnika ni mogoče
raztegovati preko dogovorjenega obsega. Čeprav predlog še ni dobro zakrožil
med ljudmi in ga mnogi še niso utegnili prebrati, pogrešam nemudnega
energičnega odziva, ki bi ga moral tak radikalni tekst sprožiti med nami.
Gre namreč za poskus korenitega spreminjanja temeljnega koncepta
humanističnega študija na Filozofski fakulteti. V grobem povzeto: gre za
spreminjanje Filozofske fakultete v učiteljišče, torej za ravno nasprotno
prizadevanje kot pri mariborskih kolegih, ki svojo Pedagoško fakulteto
spreminjajo v Filozofsko fakulteto.



Predlog skuša menda ustreči študentskemu povpraševanju po pedagoškem znanju,
po nepotrebnem in zavajajoče pa se sklicuje na bolonjsko regulativo, ki
glede reguliranih učiteljskih poklicev ni naredila še nič, in na državo, ki
da ima pravico po svoje določiti delež pedagoških predmetov na
univerzitetnih pedagoških študijih (po posredovanju pedagoškega lobija pač;
o akademski avtonomnosti pa tokrat nič).



Sam se odločno zavzemam za to, da kvota pedagoških ur za profesorski poklic
ostane na dosedanji ravni (vendar naj postane kvalitetnejša, manj teoretična
in bolj uporabna, manj splošna in bolj vezana na konkretne študijske smeri).
V slovlitovsko diskusijo ponujam dilemo zato, da bi spodbudila načelno
refleksijo o tem, kam táko radikalno spreminjanje Filozofske fakultete vodi,
posebej zato, ker do organiziranega razpravljanja o tem v fakultetnih
organih še ni prišlo.



Zadnjega poskusa pedagogizacije Filozofske fakultete se spomnim z začetka
80. let, vendar ga je t. i. "znanstvena" frakcija na FF tedaj uspešno
ustavila. V pojasnilo svojega stališča moram dodati, da sem sam slovenščino
študiral pedagoško in da iz pragmatičnega premisleka tudi današnjim
študentom priporočam vpisovanje na pedagoške smeri in prepis z nepedagoške
na pedagoško smer. Zato vnaprej zavračam morebitne sume, da mi gre za
"slonokoščenistolpizacijo" humanističnih študij. Ravno nasprotno: največ
ugovorov sem do zdaj doživel prav zaradi svojih pragmatičnih pogledov na
študij slovenistike. Podjetni pohod pedagoških interesov pod krinko
bolonjskih reform dojemam kot usodno spreminjanje dosedanjega ravnotežja med
kritičnim in uporabnim mišljenjem, ki je značilno za našo Filozofsko
fakulteto. Gre torej za predlog spremembe inštitucionalne identitete in
identitete vrste humanističnih disciplin na FF. Moje vprašanje se glasi: ali
za njihovo nadaljnjo eksistenco res ne vidimo druge možnosti, kot je
radikalna pedagogizacija? --- miran