[SlovLit] O Ocvirku na Primorskih slovenističnih dnevih

[Miran Hladnik]

Prireditelji 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) 7. in 8. aprila
v Kobaridu, Žagi in Bovcu so želeli dvoje: pregledati (vsaj okvirno)
prispevek Primorcev v slovenski literarni vedi in odkriti spominsko
ploščo Antonu Ocvirku v njegovem rojstnem kraju Žagi. V okviru PSD je
1999 SD Nova Gorica že odkrilo sp. ploščo na rojstni hiši Dušana
Pirjevca (vpisan je v Solkanu, a hiša stoji v Novi Gorici) in 2002
Avgustu Žigonu v Ajdovščini. Anton Ocvirk, ki je diplomiral l. 1931 na
slavistiki in primerjalni književnosti, je kot ustanovitelj Slavistične
revije, Inštituta za slovensko književnost in literarno teorijo, Oddelka
za primerjalno književnost in literarno teorijo ter več pomembnih
knjižnih zbirk zaslužen tako za razvoj slovenistike kot primerjalne
književnosti. Ker je zadnji dve leti država odtegnila financiranje, so
PSD časovno zelo omejeni. Prireditelji so se odločili, da jezikovno
tematiko prenesejo v naslednje leto. V 16 letih PSD se je to zgodilo
tretjič. Po pregledu prijavljenih referatov so se organizatorji znašli v
zadregi zaradi njihove številčnosti -- presenetljive, saj dela ni mogoče
primerno finančno ovrednotiti. V tem je mogoče videti dvoje --
zavezanost prostoru, pri udeležencih z Oddelka za primerjalno
književnost in literarno teorijo pa spoštovanje do Antona Ocvirka,
ustanovitelja Oddelka, ter prizadevanje, da bi to zavest prenašali na
študente, saj se jih na PSD pripeljalo kar poln avtobus. 

16. PSD so bili priložnost za čestitke Lojzki Bratuž ob življenjskem
jubileju. Njeno znanstveno delo je izčrpno predstavila Marija Pirjevec
(Literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž; ob življenjskem jubileju). Poleg
treh okvirnih predstavitev tematike v predavanjih O mejah literarne
zgodovine na Primorskem (Zoltan Jan) in O začetkih literarne zgodovine
na Primorskem (Branko .Marušič) in Pomen PSD v povezovanju literarne
vede in šolske prakse (mag. Marija Mercina) so bili predstavljeni:
Žigonovo izročilo v Ajdovščini (Ksenija Černigoj), Folkloristično delo
Janeza Dolenca (Barbara Ivančič), Primorski avtorji v osnovnošolskih
berilih (Vida Medved Udovič), Prispevek Martina Jevnikarja k poznavanju
zamejske in zdomske književnosti (Lojzka Bratuž), Profesor Pirjevec --
hvaležni spomin (Boris A. Novak). Enako število prispevkov je
obravnavalo delo Antona Ocvirka: Akademik Janko Kos, Ocvirkova
znanstvena zapuščina; Lado Kralj, Anton Ocvirk in primerjalna
književnost; Tone Smolej, Pariška leta Antona Ocvirka; Majda Stanovnik,
Tri velike knjižne zbirke Antona Ocvirka; Tatjana Rojc, Srečko Kosovel
in Anton Ocvirk -- Kosovelov doprinos k slovenski estetski kritiki;
Denis Poniž, Ocvirkova kritika Indije Koromandije; Nada Đukić, Anton
Ocvirk in psihološka literatura.

V Žagi je bilo isti dan Odkritje spominske plošče Antonu Ocvirku.
Govorili so župan Občine Bovec g. Danijel Krivec, Miran Hladnik,
predsednik SD Slovenije in akademik Ciril Zlobec, Ocvirkov učenec.
Ocvirkovo delo je ovrednotil Janez Vrečko, predstojnik Oddelka za
primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Za kulturni
program so poskrbeli OŠ Žaga -- Celestina Kranjc in Mešani pevski zbor
-- Rado Uršič. V Bovcu so udeleženci zvečer prisostvovali otvoritvi
izčrpne razstave o življenju in delu Antona Ocvirka. S pomočjo obsežnega
dokumentarnega gradiva, ki so ga posodili znanstvenikovi dediči, jo je
uredila bibliotekarka Ksenija Krivec. Uvodni govor je imel akademik
Janko Kos. Organizatorji, predvsem SD Nova Gorica so poleg običajnih
priprav veliko časa in moči posvetili zbiranju sredstev. Na srečo so v
okolju naleteli na razumevanje. --- Marija Mercina
(marija.mercina na guest.arnes.si), povezovalka primorskih SD, Nova Gorica,
10. aprila 2005.