[SlovLit] Re: Kronika SDS 51

[Miran Hladnik, Siol]

----- Original Message ----- 
From: "Miran Hladnik, arnes" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
To: <Janez.Dular na gov.si>
Sent: 10. marec 2005 20:53
Subject: Re: Kronika SDS 51

Dragi Miran!
    Kljub resnični hvaležnosti za uredniški trud pri Kroniki SDS naj Ti
sporočim dve pripombi k 51. številki.
1. Precej nenavadno je prerokovati preteklost. To se ti dogaja pri poročanju
o preteklih dogodkih, ki so minili pred izidom tekoče številke Kronike, če
mehanično ponatiskuješ besedila, ki so dogodke napovedovali, preden so se
zgodili. Tako npr. na 6. strani 51. številke Kronike SDS (izšla je 7. marca
2005) beremo: "V četrtek 21. februarja ob 19.00 bodo v skednju Škrabčeve
domačije v Hrovači /.../" Na 16. strani pa nas Kronika 51 vabi "na
tradicionalno Joto, ki bo tokrat v četrtek, 24. februarja 2005". Ipd. Taki
primeri so lahko problematični tudi z resničnostnega stališča, saj bralec
ostaja brez zagotovila, da se je napovedani dogodek potem sploh zgodil.
2. Ne samo nenavadno, temveč že hudo sporno pa je tisto, kar beremo na 18.
strani Kronike SDS 51: "This invitation is directed at academics from
various disciplines /.../" Ali smo pri odločanju med slovenščino in
angleščino res že tako "pragmatični"?
   Lep pozdrav,
   Janez Dular

P. S.
Ko pa že pišem, še nekaj odzivov na vsebino nekaterih prispevkov iz 51.
številke (pri tem ne gre za urednikovo odgovornost):
a) Pred časom sem bil opozorjen, da na napovedani znanstveni konferenci
"Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti" (Koper, 16. - 18. junij 2005)
ne bo mogoče uporabljati slovenščine. Pisal sem organizatorjem in
protestiral ter prejel v odgovor zagotovilo rektorice Univerze na
Primorskem, da bosta vsekakor upoštevani tudi slovenščina in italijanščina
oziroma da bo poskrbljeno za prevajanje, vendar v Kroniki SDS 51 (str. 11) o
tej prireditvi spet beremo suho napoved (ki je hkrati vabilo k
predavateljski udeležbi): "Predavanja bodo v angleščini in francoščini."
Vprašujem se, ali bo za uresničevanje 25. člena Zakona o javni rabi
slovenščine res treba angažirati inšpekcijsko službo, da ukrepa po določbah
32. člena istega zakona?
b) Iz napovedi Primorskih slovenističnih dnevov izvemo, da "zaradi finančnih
zadreg letošnji PSD ne bodo vsebovali jezikoslovnih tem". Vprašanjem jezika
ob meji bo sicer posvečena razprava "O pravicah materinščine" po slavnostnem
uvodnem delu, vendar mislim, da "to ni tisto" oziroma da si organizatorji ne
bi smeli privoščiti tako enostranske zasnove srečanja.  Navsezadnje bi bilo
treba v zvezi z delom Karla Štreklja Avgusta Žigona, Antona Ocvirka, Janeza
Dolenca in drugih primorskih literarnih raziskovalcev povedati marsikaj tudi
z jezikoslovnega stališča. Kakšne finančne zadrege so to, če se najde denar
za 15 (petnajst)  literarnovednih prispevkov in za nobenega jezikslovnega?
Je to prispodoba startnega položaja novogoriške slovenistike?
c) In še rešitev iz zagate, v katero je gospo Jolko MIlič (Kronika SDS 51,
str. 20) spravil neki lektor, ker je iz francoščine   prevzetemu
samostalniku sommelier pri sklanjanju tudi v pisavi podaljševal osnovo z -j-
(torej sommelierja, premierja ipd.): gospejino ugovarjanje taki rabi je
upravičeno, oporo pa si lahko poišče v Slovenskem pravopisu (v Pravilih §
784 in 967, v slovarskem delu pa na str. 1457). Sprejemljiva rešitev bi se
lahko našla tudi za njena dodatna vprašanja ob tej besedi: "Nekje avtor
priročnika pove tudi, zakaj so se v različnih državah in tudi pri nas
odločili za ohranitev izraza sommelier: Domače izraze za celovito in
vsestransko vsebino, ki jo označujemo s tem pojmom, iščejo mnogi
strokovnjaki, ki pa doslej niso bili preveč uspešni. Zato tudi v slovenščini
uporabljamo tujko, vsaj dokler ne bomo našli primernega drugega izraza. Je
res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati?" - Ni pričakovati, da bi
slovenski enologi in podobni strokovnjaki hoteli gospe Miličevi  neposredno
odgovoriti, čeprav  slovenski izraz za omenjeni pojem seveda obstaja - to je
beseda točaj (za žensko točajka). V pomenu navadne strežne osebe ga  je
skoraj popolnoma izpodrinil natakar (natakarica), zato pa je toliko bolj
prost s svojim drugim pomenom, v SSKJ predstavljenim takole: "visok
uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo s pijačo"
stregli so pod nadzorstvom stolnika in točaja "naslov za plemiča" bil je
imenovan za dvornega točaja. Naj dodam še sodobno ponazoritev iz Slovenskega
pravopisa: točaj v belem suknjiču. Seveda že slišim celo vrsto pomislekov,
pisec omenjenega priročnika, profesorji na gostinskih šolah in tisti
Slovenci, ki so si že (v tujini?) pridobili francosko zveneči poklicni
naslov, pa se bodo najbrž namrdnili (kakor so se v času grape fruita
nekateri namrdovali ob predlogu za grenivko) in se šli svoje imenitno
sommelierstvo. No, tudi s tem bodo vsaj posredno odgovorili na vprašanji
gospe Miličeve: Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati?